17.02.2011

Ljubljana, 14. februar 2011, na četrtem izobraževanju AkademYe sta izkušeni govornici Bogdana Herman in Ida Baš mladim predstavili osnove dobrega javnega nastopanja. To znanje pa ni uporabno le pri javnem govorništvu, ampak tudi v medsebojni komunikaciji in ohranjanju uspešnih medosebnih odnosih, to pa je tudi tema, ki je več kot primerna za Valentinovo.

Izobraževanje je začela ga. Ida Baš, izkušena radijska napovedovalka, ki je udeležencem priznala, da ima sama po vseh letih javnega nastopanja še vedno tremo pred nastopom. Vendar pa je trema pozitivna, saj pripravi telo na javni nastop in traja le dokler ne začnemo govoriti. Z dihalnimi vajami je udeležence sprostila in jim pokazala pomembnost zavedanja lastnega telesa. Temelj dobrega javnega nastopa je namreč to, da ozavestimo svoje telo – držo, dih, artikulacijo in glas. S svojim telesom namreč veliko sporočamo občinstvu, ki bo našo vsebino velijo bolje sprejelo, če bo podprto z ustrezno držo, glasom in artikulacijo.

Gospa Bogdana Herman, slavistka, pevka in prav tako vešča govornica in komunikatorka, je ge. Baš vskočila v besedo in tudi praktično pokazala, da to ni vljudno. Obenem je poudarila pomen komunikacije, ki ne poteka le navzven, ampak tudi navznoter – za dober javni nastop pa je temelj, da najprej dobro komuniciramo sami s sabo.

V prijetnem, sproščenem in zabavnem vzdušju, sta nam gospe prestavili tudi medsebojne vplive med komunikacijo/javnim nastopanjem, etiko/bontonom in medosebnimi odnosi. Če okrepimo eno področje, to vpliva na izboljšanje tudi drugih področij. Če želimo izboljšati naš javni nastop je zato dobrodošlo, da se lotimo izboljšave ene od naštetih tem, temu pa sledi izboljšava med seboj povezanih področij in tudi boljše javno komuniciranje.

Dami sta nas opozorili tudi na napake, ki jih delajo predvsem neizkušeni govorniki. Ena je zagotovo preveč vsebine – pri pripravi vsebine moramo namreč upoštevati tako vsebino, govorca in občinstvo. Pri vsebini je pomembno, da imamo dovolj podatkov, da smo o temi dobro informirani, vendar pa jo glede na občinstvo selekcioniramo, prilagodimo občinstvu in predvsem skrajšamo. Ena ključnih lastnosti dobrega govornika je namreč tudi prilagodljivost, saj se moramo znati prilagajati različnim situacijam in nepredvidenim okoliščinam, ki nas ob dobri pripravi ne morejo vreči iz tira.

»Vzemite si čas za pripravo,« je bil nasvet obeh govornic. Dober govornik se namreč na svoj nastop dobro pripravi, saj je dobra priprava ključ do suverenega nastopa. Pri pripravi se je potrebno vprašati kakšno je naše občinstvo, zakaj jim predstavljamo svoje sporočilo, kaj jim želimo sporočiti, kako jim bomo vsebino predstavili in kakšna je dodatna uporabnost predstavljenega. Če si na ta vprašanja odgovorimo med pripravo, bomo tudi na predstavitvi suvereno predstavili svojo temo in se obenem lažje prilagajali nepredvidenim okoliščinam.

Vsak govornik želi biti s svojim nastopom predvsem prepričljiv, k temu pa mu v najmanjši meri pomaga vsebina (7%), veliko večje pomagalo sta glasovna in govorna kultura, ki prispevata kar 43% delež k prepričljivosti govorca in neverbalna komunikacija, s katero poskrbimo za kar polovico naše prepričljivosti. To ne pomeni, da vsebina govora ni pomembna, ampak, »da je vsebina skrajno prepričljiva, ko je podprta z dobro jezikovno kulturo in neverbalno komunikacijo.«

Glasovna kultura je tako pomembno področje, ki ga marsikdaj izpustimo ali pa se mu ne posvečamo dovolj. Posameznik se mora najprej navaditi na svoj glas, potem pa ga tudi vaditi in mu na ta način dopustiti, da pride do izraza. Tudi nekaj praktičnih vaj, ki nam jih je pokazala ga. Baš, so udeležencem dale iztočnico za razmislek o tem, kako pomembno in pravzaprav enostavno je vaditi svoj glas.

Dotaknili smo se tudi nekaj trikov, ki jih izkušeni govorci že poznajo, zato so lahko v pomoč tistim, ki šele pričenjajo z javnim nastopanjem. Kam z rokami? je zagotovo eno od vprašanj, ki se poraja »začetnikom«, odgovor nanj pa je po besedah ge. Herman precej preprost: »uporabite jih, naj vam pomagajo«. Tako kot za tremo, tudi tukaj velja, da ne vemo kaj početi z rokami, le dokler jih ne začnemo uporabljati. Zato je dober trik, ki nam pri tem pomaga, da si prvi stavek zamislimo tako, da ga lahko podpremo z gestikulacijo rok – s tem jih spravimo v gibanje in pustimo, da se naravno odzivajo na potek predstavitve in govora. Še en praktičen nasvet, ki sta ga z občinstvom delili gospe Herman in Baš, je ta, da se pri nastopu vedno na pamet naučimo prvi stavek, nikakor pa ne celotnega govora. Tudi če uporabljamo pripomočke z iztočnicami kot pomagalo, na njih nikoli ne sme biti napisan celoten govor, saj tako izgubimo bodisi stik z občinstvom ali pa z govorom, napisanim na papirju. Tudi pri stiku z občinstvom si lahko pomagamo z nasvetom predavateljic. Eno od pogostih vprašanj je tudi Kam naj gledam?, pri čemer je pomembno, da z vsakim posameznikom  v občinstvu vzpostavimo stik, tako da vsaj enkrat med predstavitvijo pomisli: »govorec govori meni«. Pri tem nam je v pomoč, da si izberemo strategijo, kako bomo nagovarjali celotno občinstvo, da bomo vzpostavili stik z vsakim posameznikom – od leve proti desni, od prve do zadnje vrste ipd. Tudi napake neizkušenih govornikov so pri tem najbolj pogoste in očitne – govornik nagovarja samo eno stran občinstva ali pa se posveča le enemu posamezniku v občinstvu.

Ob vsem znanju, ki ga imata gospe Baš in Herman ob svojih dolgoletnih izkušnjah zagotovo na pretek, sta poudarili, da je ob vsej podpori in strokovni pomoči, ki je na voljo, na koncu posameznik tisti, ki z vajo izboljša svoj javni nastop. Obenem pa je temelj za vsakega dobrega govornika to, da verjame v svojo vsebino. Z vajo lahko izboljša predstavitev vsebine, vendar pa, če vanjo ne verjame, nikoli ne bo prepričljiv govornik.

Ob koncu nam je ga. Herman zaupala tudi nasvet za vse bodoče govornike, ki je predvsem v spodbudni samopodobi in pozitivnem razmišljanju.

Obe predavateljici sta s svojim nastopom pokazali vzor prepričljivega javnega nastopa. S svojo pozitivno energijo, obsežnim znanjem in bogatimi izkušnjami sta vsem zbranim pokazali, da nam veščine dobrega javnega nastopanja lahko pomagajo na več področjih ter obenem spodbudili občinstvo k iskanju novih znanj in predvsem izkušenj na področju javnega nastopanja.