31.05.2011

Ljubljana, 25. maj 2011, na dan mladosti in v počastitev 20. obletnice samostojnosti Slovenije je Zavod Ypsilon organiziral prvi TEDxYpsilon s podnaslovom Kaj si sporočajo generacije? Sporočila s strani predstavnikov različnih generacij, namenjena vsem generacijam, so bila različna, podali pa so jih izvrstni govorci in govorke: ekipa Zavoda Ypsilon, prof. dr. Veljko Rus, prof. dr. Miro Cerar, dr. Andrej Vizjak, mag. Marta Kos Marko, prof. dr. Slavko Podmenik, Miha Mazzini in Filip Dobranić. Skupaj pa so se vsi zagotovo strinjali, da le sodelovanje in spoštovanje med generacijami vodi do boljše družbe.

TEDx dogodki so nastali po vzoru izvorne TED konference, ki je za vse navdušence nad TED dogodki v duhu idej, ki jih je vredno širiti, oblikovala TEDx dogodke, organizirane s strani neodvisnih posameznikov. V Zavodu Ypsilon so se odločili, da x-u dodajo svoj Ypsilon in tako je nastal TEDxYpsilon.

Zavod Ypsilon je TEDxYpsilon izvedel tudi ob pomoči Studia Moderne, sponzorja dogodka. Duško Kos, direktor Studia Moderna, se je tako pripeljal s kolesom BigFish in pozdravil polno veliko dvorano Fakultete za družbene vede v Ljubljani ter s tem odprl oder za vse nastopajoče.

Smo mladi, smo Ypsilon!
Glede na to, da je TEDxYpsilon organiziral Zavod Ypsilon, je ekipa Ypsilona tudi sama želela oddati svoje sporočilo generacijam. Tako so Žiga Vavpotič, Blaž Ravnikar, Uršula Butkovič, Borut Jeglič in Petra Kocjan s skupnim nastopom povedali in pokazali, da je potrebno za skupno prihodnost vseh generacij sodelovati. Obenem je vsak podal tudi sporočilo gospodarstvenikom, politikom, medijem, učiteljem in mladim, kjer so vse pozvali k večji odgovornosti, poštenosti in pozitivnim zgledom. S svojim nastopom, plesom in govorom pa so predvsem pokazali veliko energije, mladostnega zagona in ypsilonovske drugačnosti, s katero si vsak dan prizadevajo ustvarjati pozitivno prihodnost.

Mostov med generacijami ne smemo rušiti!
Prof. dr. Veljko Rus, ugledni sociolog, se je v svojem govoru dotaknil prenosa generacij in zgodovinskega razvoja. Pri tem je povzel tudi Hegla in njegovo teorijo teza-antiteza-sinteza. Dokler tezi nasprotuje antiteza, se družba razvija in proizvaja nova spoznanja. Vendar pa faza, v kateri ni antiteze, pomeni popolno ahistoričnost in zaustavitev razvoja. Do tega pride tudi takrat, ko se poruši most med generacijami in med njimi ni potrebnega sodelovanja in razumevanja. Sam je v svojem času sodeloval pri različnih intelektualnih gibanjih in stičiščih svobodomiselnih ustvarjalcev, ki so se na primer zbirali ob Reviji 57 in Perspektivah.  Takšna gibanja so se upirala tezam in bila s tem tudi nosilec razvoja, zato je potrebno tudi danes spodbujati antitezna gibanja, ki preprečujejo ahistoričnost in skozi  upor ob Heglovi formuli spodbujajo nujno potreben družbeni napredek in razvoj.

Nepovezovanje generacij vodi v propad!
Dr. Miro Cerar je kot pravnik in sooblikovalec Ustave RS poudaril, da ima prav vsak posameznik nekaj za povedati,  zato je pomembno, da si prisluhnemo. Sam ima pozitivne izkušnje z medgeneracijskim sodelovanjem, ki združijo mladostno zagnanost in veliko teoretičnega znanja mlade generacije ter izkušnje in neprecenljiv občutek za družbeno dogajanje starejše generacije. Skupaj to predstavlja kombinacijo, ki prinaša zmagovalne rešitve. Prav zato prof. dr. Cerar ne razume, zakaj je v zahodnem svetu starost nekaj, česar se sramujemo. V »tradicionalnih« družbah je starost namreč še vedno vrednota, starešine pa visoko cenjeni člani družbe. Nasprotno se v »razvitem« svetu pozablja na starejše, se jih izključuje iz družbe, vsako nepovezovanje med generacijami pa vedno vodi v propad. Zato je pomembno, da živimo v sinergiji in oddajamo pozitivne vibracije, s katerimi (ne)zavedno vplivamo na celotno družbo. Pozabiti pa ne smemo niti na to, da je v vsaki družbi potrebna tudi avtoriteta, ki se je ne smemo braniti, saj posameznikom daje prostor za udejstvovanje. Pri tem pa avtoritete ne smemo zamenjevati z avtoritarnostjo. Glede na temo dogodka pa je mladim generacijam še sporočil: »Bodite pametni. Imate neslutene možnosti razvoja, vendar ne smete pozabiti črpati znanja drugih generacij!«

Generacija Y kot redek in zahteven vir!
Dr. Andrej Vizjak, partner in predsednik PricewaterhouseCoopers Svetovanje za jugovzhodno Evropo, je delil svoje izkušnje z delom z generacijo tisočletja oz. generacijo Y. Za to generacijo velja, da »je vrhunsko izobražena ali usposobljena, ima mednarodne izkušnje, je fleksibilna, visoko motivirana in zahvaljujoč demografskim spremembam predstavlja zelo redek vir.« Obenem s svojim načinom razmišljanja, svežimi idejami in inovativnim pristopom prinašajo dodano vrednost, zato se je potrebno za njihovo lojalnost boriti in jo tudi dobro plačati. Pri tem pa mladi postavljajo tudi visoke zahteve: zelo fleksibilen delovni čas, nenehni novi izzivi, želja po izobraževanju in potovanjih (v tople kraje), veliko dodatnih ugodnosti … Če je nekoč veljajo, da se je karierno vzpenjal tisti, ki je bil najbolj poslušen in šefu nosil kavo pa danes velja, da se vzpenja tisti posameznik, ki ne posluša šefa, dela stvari po svoje in na drugačen način. Tako tudi PWC prepoznava »key talents«, mlade kadre, ki imajo velik potencial in se jim je potrebno še posebej posvetiti. Po besedah dr. Vizjaka pa se ne glede na ves trud po nekaj letih mlad talent podjetja naveliča, gre drugam in podjetje je lahko hvaležno, da je sploh imelo priložnost delati s tem posameznikom, ki bo, če je bil pri delu zadovoljen, morda nekoč postal njegova stranka.

Naši družbi manjka vzornikov!
Mag. Marta Kos Marko kot svetovalka na področju korporativnega komuniciranja in odnosov z javnostmi ter trenerka javnega in medijskega nastopa ni mogla mimo aktualnega videa Urada Vlade RS za komuniciranje, v katerem je zablestela Urša Čepin. Priznala je, da sporočila videa ni razumela in zato tudi priznala svojo ne-inteligenco. Ob tem pa je poudarila, da  pri komunikaciji nikoli ni pomembno kaj poveš, ampak kako si razumljen. Zato se je potrebno vprašati kaj nam sporočajo drugi. Glede na obnašanje današnjih politikov so sporočila naslednja: nikoli ne moreš hvaliti nasprotnikov, tudi če delajo dobro, ne moreš kritizirati »svojih«, tudi če naredijo napako, o pomembnih stvareh ni potrebno nič vedeti, za poslanca ni potrebno biti usposobljen niti inteligenten, saj ti »šef« pove kakšno je tvoje mnenje. Ključen problem naše družbe je po njenem mnenju predvsem to, da nima vzornikov, tisti, po katerih naj bi se zgledovali, pa sporočajo popolnoma napačne vrednote.
Ob tem pa je tudi magistrica Kos Marko generacijam želela sporočiti naslednje: naj Veterani še dolgo ostanejo med nami, da bodo kazali vrednote sodelovanja, Baby-boom generacija naj še kdaj zapojejo podoknico in pokaže, kako je to, če si pripravljen umreti za idejo, svoji generaciji, generaciji X, je sporočila, naj večkrat pokaže strast ob tem, ko se bori za spremembe, generaciji Y pa: »Bodite vi tisti, ki boste spreminjali svet, vendar pustite odprta vrata tudi drugim generacijam, ki še verjamejo v ideale.«

V Sloveniji Wikileaks pomeni ponovno objavo že znanih dejstev!
Prof. dr. Slavko Podmenik, eden prvih profesorjev na Fakulteti za družbene vede, je spregovoril o družboslovju, ki danes izgublja stik s prakso in ostaja le v teoretičnih vodah, kar pa ni namen družboslovja. Ta v primerjavi z naravoslovjem izgublja na področju raziskovanja in poskusov. Namesto, da bi tudi v družboslovju s poskusi in preizkusi v praksi reševali realne probleme, se v tem polju le še teoritizira. S tem ugotovitve ostanejo »na varnem« v teoriji, če pa rešitve pridejo v prakso, lahko pride to težav. S tem ima veliko izkušenj tudi sam prof. dr. Podmenik, ki se je v svojem življenju srečal z mnogimi poskusi zamolčanja dejstev, idej, kritik in pogledov. Ko odpove vse drugo pa se uporabi intrigiranje, zahrbtno blatenje, pri čemer se intrigantu ne dovoli možnosti pojasnitve. Tudi prof. dr. Podmenik še vedno čaka na mnoge pojasnitve, ki jih ob smrti nekaterih akterjev morda niti nikoli ne bo dočakal. Tudi Wikileaks, ki je namenjen objavi tajnih, javnosti neznanih dokumentov, v slovenskem okolju ne pomeni objave še neznanih dokumentov, ampak možnost ponovne objave že znanih dejstev, ki pa so že dolgo zamolčana. V luči svojih izkušenj, metanja polen pod noge, intrigiranja in poskusov zamolčanja, je profesorjevo sporočilo mladim: »Ne pustite se ovirati!«

Ne obnašajmo se kot osli, spremenimo miselnost!
Miha Mazzini, priznan slovenski bloger, pisatelj in režiser, se je posvetil slovenski realnosti. Glede na to, da človeški možgani niso zmožni obdelati vseh informacij, ki jih prejmejo, se človek hitro nauči bližnjic in kako (bolje) delovati z njihovo pomočjo. Problem nastane, ko se realnost spremeni, bližnjice pa ostanejo enake. Glede na slovensko zgodovino podjarmljenosti, kjer je bil vladajoči sloj po navadi iz tujine, je slovensko ljudstvo ustvarilo bližnjico pri kateri v alfa pozicijo stopijo (šibkejši) posamezniki iz vrst nižjega sloja, ki je zavoljo moči proti okupatorju poenoten in izenačen. Problem pa je, da  Slovenci še danes uporabljajo to bližnjico, čeprav se je realnost spremenila. Tako je greh, če posameznik izstopa, se vzpenja, saj ga »poenoteno« ljudstvo vedno želi ukrotiti, da bi padel nazaj v povprečje. Za izstop iz povprečja je rezervirano le eno mesto, ki pa ga lahko zasede klovn, zato ga tam tudi lahko pustimo in se mu smejimo. Kako pa se Slovenci spopadamo s tem problemom? Kot osli – z IAA! I = izseljevanje, A = alkoholizem in apatija. Zato je gospod Mazzini postavil vprašanje vsem mladim: »Se boste izselili? Se boste zapili? Boste apatični? Ali boste spremenili miselnost?«

Politiki ne varujejo temeljnih načel demokracije!
Filip Dobranić, študent filozofije in sociologije kulture ter svetovni prvak v  debatiranju se je prav tako dotaknil aktualne problematike v Sloveniji. Vprašanje je, če slovenska demokracija resnično deluje na način, da varuje osebne in politične pravice vseh državljanov. Tudi primer videa, ki ga je izdal Urad Vlade RS za komuniciranje je skrajna žalitev inteligence mladih, da ne govorimo o teptanju človekovih pravic v primeru Vegradovih delavcev. Gospod Dobranić se nerad strinja, da je morda resnično potrebno spraviti državo na dno, da se bo Slovenija lahko ponovno postavila na noge. Problem današnje politike je očitno tudi ta, da preden posameznik prileze na politični vrh, že izgubi vso integriteto. Rešitve ne ponuja niti šolski sistem, ki je povsem neprilagojen svetovnim potrebam, sistem štipendiranja na čuden način spodbuja mlade potenciale, univerza se utaplja v birokraciji, ki zavira vsakršno ustvarjalnost, zato ni čudno, da slovenski intelektualci bežijo v tujino. V Sloveniji se namreč kot intelektualec ne da preživeti. Debater pa se je dotaknil tudi samega delovanja Zavoda Ypsilon. Po njegovem mnenju je namreč žalostno, da organizacija, ki združuje perspektivne mlade, lahko preživi le s članarinami in tudi to dejstvo kaže, da je z današnjo družbo marsikaj narobe.

Govornice in govorci, ki so nastopili na prvem TEDxYpsilon dogodku, so zagotovo podali različna mnenja, poglede in sporočila, zagotovo pa so se strinjali v tem, da morajo generacije med seboj bolje sodelovati, ponovno zgraditi most med seboj, se poslušati, spoštovati, izmenjevati izkušnje in znanja ter predvsem ugotoviti, da lahko le s skupnimi močmi doprinesejo k razvoju in pozitivnim spremembam, ki vodijo do lepše skupne prihodnosti. Glede na sporočila in odlične govornice in govorce pa je bil tokratni TEDxYpsilon zagotovo le prvi med mnogimi!