9.06.2011

Ljubljana, 8. junij 2011, zadnje izobraževanje AkademYe letošnje sezone je bilo posvečeno prostovoljstvu in nevladnemu sektorju. Z Žarko Brišar Slana, Primožem Jamškom in Katro Šemrov smo se spraševali Zakaj prostovoljstvo? in dobili odgovor: Za boljši svet!

Leto 2011 je Evropsko leto prostovoljstva, v okviru katerega tudi v Zavodu Ypsilon pripravljamo velik prostovoljski projekt Simbioz@. Ob vseh aktivnostih, ki v okviru leta prostovoljstva že potekajo, pa je to tema, ki je še vedno pogosto spregledana.

Tudi zato smo povabili različne goste, ki so zbranim predstavili različne vidike prostovoljstva in delovanja nevladnih organizacij, ki brez pomoči prostovoljcev pogosto ne bi preživele.

 

Žarka Brišer Slana, dolgoletna direktorica Zavoda CIRIUS in podpredsednica izvršilnega odbora Unicef, obenem pa aktivna prostovoljka celo življenje, je z zbranimi delila svoje izkušnje s prostovoljnim delom. Ob tem je predstavila tudi to, kako je ob različnih funkcijah lahko opravljala različna prostovoljna dela, obenem pa se je s prostovoljstvom ukvarjala tudi v časih, ko je bila brezposelna. Vsekakor je mnenja, da poklicno delo in prostovoljstvo nista nezdružljiva, vsak pa ima tudi vedno dovolj časa, da je lahko prostovoljec. Pri prostovoljstvu je tudi pomembno, da se zavedamo, da znanje ni osebna lastnina, zato ga moramo deliti z drugimi. Obenem pa je poudarila, da je glavni namen prostovoljstva opolnomočenje oseb, ki jim pomagamo, ne pa, da jih navajamo na pomoč, od katere postanejo odvisni.

Primož Jamšek, vodja Centra za razvoj in promocijo prostovoljstva iz Slovenske filantropije, je tisti, ki se vsakodnevno sooča s problematiko prostovoljstva ter tega, da se ljudje ne bodo več spraševali: »Zakaj si pa ti prostovoljec? Kaj ti je pa tega treba?« Obenem poudarja, da so ljudje, ki so že prostovoljci, tisti, ki ne bodo nikoli in tisti, ki bi bili pa ne vedo kako. V Sloveniji je prostovoljcev kar veliko, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določena načela in etični kodeks. Pri Slovenski filantropiji ob »običanjem« prostovoljstvu spodbujajo tudi prostovoljstvo v šolah, kjer pa morajo biti še vedno starši glavni vzorniki otrokom, ter virtualno prostovoljstvo, kjer lahko posamezniki preko spleta svoje znanje nudijo tistim, ki ga potrebujejo, kar glede na sodobne delovne navade lahko ogromno prispeva k prostovoljstvu mladih.

Da pa ne bi o prostovoljstvu zgolj govorili, so udeleženci tudi na praktičnem primeru preizkusili, kako je biti prostovoljec ter predvsem spoznali, da je pri tem ključno spoštovanje.

Oba gosta sta se dotaknila tega ali je prostovoljstvo združljivo ali nezdružljivo s službo, Katra Šemrov, ki pri Microsoftu Slovenija vodi interni program prostovoljstva, pa je z udeleženci delila, kako lahko tudi podjetje spodbuja prostovoljno delo med zaposlenimi. Microsoft namreč zaposlenim nudi dodatne 3 dni dopusta, namenjenega prostovoljnemu delu, ki jih lahko izkoristijo za sodelovanje pri različnih prostovoljskih projektih in aktivnostih. Tako preko vodstva  na svoje zaposlene prenašajo družbeno odgovornost podjetja, vendar pri tem v prostovoljstvo nikogar ne silijo, saj se je gospa Šemrov strinjala z gospodom Jamškom, da nekateri pač nikoli ne bodo vstopili v svet prostovoljstva. Obenem pa predvsem zaposlene, ki spadajo med tiste, ki bi, pa ne vedo kako, usmeri v prostovoljne aktivnosti.

Vsekakor je tokratno izobraževanje ponudilo različne poglede na prostovoljstvo, ki v sebi skriva veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Pri tem pa je morda k akciji spodbudilo tudi nove prostovoljke in prostovoljce.