ZADNJI TANGO ZA MATILDO

ZADNJI TANGO ZA MATILDO

20.06.2011

Ljubljana, 15. junij 2011, Zavod Ypsilon je v Državnem svetu RS priredil tradicionalno medgeneracijsko druženje, poimenovano Veliko nam imajo povedati. Večer so s svojimi fascinantnimi življenjskimi zgodbami spletli izumitelj Peter Florjančič, pesnica Neža Maurer in profesor dr. Slavko Podmenik. Ob polni meri življenjskih prigod, ki so jih delili z zbranimi, pa so imeli za mlade tudi nekaj nasvetov, ki so dali marsikomu misliti, skupna točka vseh treh pogledov pa je zagotovo to, da denar ne prinaša sreče.

Medgeneracijsko druženje Veliko nam imajo povedati je že tradicionalno gostil Državni svet RS, pri čemer je tudi mag. Blaž Kavčič pozdravil tovrstna druženja, ki obnavljajo in krepijo vezi med generacijami. Ob tem je poudaril tudi, da morajo zanje in izkušnje krožiti med generacijami, pri čemer ga veseli, da tovrstna pobuda za medgeneracijsko povezovanje prihaja s strani mladih.

Zbrane sta pozdravila tudi Blaž Ravnikar, direktor Zavoda Ypsilon, in Petra Kocjan, nova izvršna direktorica Zavoda Ypsilon, ki se je v svoje kratkem nagovoru spraševala o tem, kaj nam prinaša prihodnost. Ključ za svetlo prihodnost vseh leži po njenem mnenju predvsem v odgovornem ravnanju in seveda povezovanju ter sodelovanju vseh generacij.

Zanimiv pogled na življenje danes in nekoč je z zbranimi delila Neža Maurer, pesnica, pisateljica in Slovenka leta 2008, ki je doživela že marsikaj, tako dobrega kot slabega. Ravno to pa je tisto, kar človeka krepi, saj, kot nam je zaupala gospa Maurer: »Od žuljev se ne umira, od brezciljnosti pa.« Ob tem je poudarila tudi, da se ljudje danes prepogosto čutijo kot žrtve svojega življenja, namesto da bi sprejeli trpljenje in težke trenutke kot sestavni del življenja, ki te oblikuje in pripravi za življenje. Najpomembnejše v življenju pa je po njenih besedah to, da je večja sreča dajati kot sprejemati.vO življenju pa se je veliko naučila tudi od njenih vzornikov, predvsem njenega starega očeta, ki jo je naučil, da moraš, če želiš nekoga premagati, vedeti več kot on sam ali pa še več. Še en pomemben nauk, ki se ga je naučila v mladinskih brigadah pa je, da en sam ne zmore narediti toliko, kot cela skupina ljudi pod dobrim vodstvom. Prav to pa danes manjka naši državi.

Peter Florjančič, izumitelj, je v življenju spoznal veliko vplivnih ljudi, imel veliko denarja, zabave in predvsem sreče. Do vsega tega je namreč prišel, ker je »bil v pravi sekundi na pravem mestu.« Ob tem tudi pravi, da se je vsega naučil od starejših, danes pa dela z mladimi in pri tem občuduje njihovo sposobnost ter voljo do dela, obžaluje pa, da danes prav ti zagnani mladi nimajo priložnosti uresničiti svojih idej. Vseeno je trdno prepričan, da bo mlada generacija spremenila svet in uvedla povsem nov sistem, pri tem pa jim je potrebno nuditi samo določeno podporo in jim omogočati, da udejanjijo svoje ideje. Prepričan pa je tudi, da denar leži na cesti, samo pobrati ga je potrebno, to pa se najlažje naredi z dobro idejo. Za uresničevanje idej pa vedno potrebuješ dobro in uigrano ekipo, ki jo je, če ne deluje, potrebno čim hitreje zamenjati.
Z udeleženci je delil tudi nasvet, ki mu ga je dala mama: »Imej vedno odprto roko, da bo lahko kaj vanjo padlo.« Ob tem pa je najpomembnejše, da ves denar tudi zapraviš, saj drugače ta denar ni nič vreden.

Prof. dr. Slavko Podmenik, prvi profesor na Fakulteti za družbene vede, na življenje in družbo vedno gleda iz raziskovalnega stališča. Ob tem meni, da je današnje stanje v Sloveniji zaskrbljujoče slabo, vendar še ne brezupno. Vendar pa je potrebno hitro ukrepati, če ga želimo spremeniti. Tudi zato se danes išče tretja možnost, vmesna postaja med socializmom in kapitalizmom. Pri tem pa se ne smemo stalno izgovarjati na tranzicijo, saj ta po njegovem sploh ne obstaja. Tranzicija je tako zgolj težnja po novi poti, možnosti, ki združuje najboljše iz obeh svetov. Tudi medgeneracijsko sodelovanje pa mora delovati v tej smeri, torej združevanja najboljšega iz različnih generacij. Pri tem je prof. dr. Podmenik prepričan, da se tudi sodelovanje med generacijami ponovno izboljšuje. Še vedno pa je mnenja, da je »človek najbolj srečen v skupinskem ustvarjanju« in tudi danes vidi, da se v družbi rojeva nov način življenja, ki ponovno ceni skupinsko delo.

Žiga Vavpotič, strokovni direktor Zavoda Ypsilon, je goste povprašal tudi o ljubezni. Pri tem se gospa Maurer ne strinja z mislijo, da se prva ali prava ljubezen lahko zgodi samo enkrat v življenju. Meni, da je takih ljubezni lahko več, so pa lahko tudi pogubne. Vedno pa je pomembno to, kaj se iz vsake ljubezni tudi naučiš. Gospod Florjančič, ki ima sloves velikega šarmerja, je obenem že 65 let poročen z isto žensko. Ob tem pa pravi, da je za to potrebno imeti tudi svoj sistem – včasih pozabiti, da si poročen in veliko lagati. Najpomembnejše ob vsem pa je to, da življenje živiš in v njem uživaš. Tako je beseda nanesla tudi na obžalovanje, vendar so si bili gostje kar enotni v mnenju, da obžalovanje ne privede nikamor. Prof. dr. Podmenik je dejal, da ne obžaluje ničesar, saj je na koncu pravzaprav sam kriv za vse napake. S tem se tudi vedno sprijazni in poudarja, da se, kot je splošno znano, vse začne s prvim korakom, vendar pa moramo biti pripravljeni tudi na to, kar se zgodi po tem. Gospa Maurer pa pravi, da od obžalovanja dobiš raka, zato je bolj koristno to, da priznaš, kaj si naredil, tako dobro in slabo, se s tem sprijazniš in greš naprej. Tudi gospod Florjančič se z obžalovanjem ne ukvarja, saj se raje vpraša za kaj je bila stvar dobra. In vedno je za nekaj dobra.

Ob tem je tudi tokrat za desno hemisfero poskrbela Ustanova Gallus z odlično flavtistko Pijo Hočevar. Zgodbe, ki so polnile dvorano pa je na platno ujela mlada slikarka Anamari Hrup.

Kljub temu, da se gospa Maurer, prof. dr. Podmenik in gospod Florjančič ne strinjajo v vseh pogledih, pa se njihovo mnenje ujame v tem, da denar ne pomeni nič, da je v življenju potrebno prestati tudi težke izkušnje, da je potrebno sodelovati ter predvsem, da je treba življenje užiti. Skupaj imajo za sabo skoraj 260 let izkušenj, zato so vsekakor imeli veliko za povedati, zbrani pa so z veseljem slišali njihove nasvete in življenjske nauke, ki so jih napisale izkušnje. Vsekakor je bilo tokratno druženje polno smeha, zabave in tudi globljih naukov, ki bodo dale marsikomu veliko misliti.

Komentarji