5.10.2011

Ljubljana, 3. oktober 2011, oktobrska AkademYa je bila namenjena spoznavanju korporativnega upravljanja. Temo, o kateri je veliko govora tudi pri nas, sta predstavila Leonardo Peklar in Blaž Klinar in udeležencem predstavila zanimivo zgodovinsko ozadje korporativnega upravljanja, obenem pa tudi na primeru glasovanja upravnega odbora pokazala kako poteka sprejemanje odločitev.

Za ogrevanje je poskrbel Leonardo Peklar, ki ima s korporativnim upravljanjem že dolgoletne izkušnje. Udeleženci so z glasovalnimi napravami pokazali svoje mnenje o tem, komu najbolj zaupajo. Gospoda Peklarja odgovor ni presenetil, saj so po vsem svetu odgovori enaki – ljudje najbolj zaupajo zdravnikom in profesorjem, najmanj pa politikom, bančnikom in odvetnikom, kar je odraz današnjega stanja v družbi.

Za ozadje korporativnega upravljanja je poskrbel Blaž Klinar, ki je temo predstavil skozi svoj razvoj in zgodovino. Korporativno upravljanje je zelo široko področje z več definicijami, morda najbolj zabavna pa je tista Ollija Virtanena, ki pravi, da korporativno upravljanje pomeni, da lahko manjšinski delničarji ponoči dobro spijo.

Pomembno je tudi razlikovati med upravljanjem in vodenjem, saj sta za uspešno delovanje gospodarske družbe pomembna oba. Pri upravljanju je pomembno, da se vzpostavi normativni sistem, ki postavi pravila delovanja družbe, ta pa morajo zaživeti tudi v praksi z dejanskim ravnanjem družbe, na koncu pa je pomembno tudi to, da se v tem procesu usklajujejo tudi interesi vseh deležnikov.

Samo korporativno upravljanje sega že kar daleč v zgodovino z ustanovitvijo ene prvih bank – Banco di San Giorgio – leta 1407. S tem in s pojavom prvih upravnih odborov so se pojavile tudi prve težave korporativnega upravljanja in škandali, ki so podobni še danes: slabo upravljanje, ponarejanje, izplačevanje previsokih nagrad, trgovanje z notranjimi informacijami ipd. Še vedno pa velja tudi, da gresta politični sistem in korporativno upravljanje z roko v roki in sta odvisna eden od drugega.

Tako kot se je v 500 letih spremenil politični sistem, se je spreminjalo tudi korporativno upravljanje, danes pa smo v stanju, ko od gospodarskih družb ne zahtevamo več dobička, ampak nova delovna mesta.

Gospod Klinar se je dotaknil tudi etike in korporativnega upravljanja. Mednarodne organizacije namreč objavljajo mnoga priporočila za to področje, ki se prelivajo tudi v interne kodekse delovanja podjetij. Vsa vodila, priporočila in kodeksi pa so vredni le toliko kot etične vrednote posameznikov, ki sprejemajo odločitve.

Po zanimivem zgodovinskem pregledu korporativnega upravljanja pa je o načelih korporativnega upravljanja udeležence skozi  glasovanje popeljal gospod Peklar. Udeleženci so glasovali o stanju fiktivnega podjetja Slovenija d.d. in ocenili, da temu podjetju manjka dobro vodstvo, ki bi mu bili zaposleni pripravljeni slediti, premalo izkorišča potenciale svojih zaposlenih in na vodilna mesta ne postavlja kompetentnih ljudi. Nasploh je težava ljudi, da ne upajo iz svoje cone udobja, zaradi česar tudi ne morejo izkoristiti svojih potencialov, zato je gospod Peklar udeležencem dejal: »Drznite si v življenju preizkusiti stvari, ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Če boste poizkusili, vam garantiram, da boste tudi uspeli.«

Na primeru podjetja Loft, Inc. pa so udeleženci spoznali, da tudi sami nimajo tako visokih moralnih vrednot kot si mislijo, saj jih je večina razsodila v nasprotju z odločitvijo sodišča. Primer je namreč postavil precedens za navzkrižje interesov in postavil normo, da takoj ko mešaš lastni interes z interesom podjetja, kršiš zakon. Tudi skozi ta primer pa je bilo jasno razvidno, da je potrebno imeti na čelu podjetij sposobne vodje, ki vedo kam gredo in pri tem upoštevajo tudi širši družbeni interes.

Gospod Peklar pa je udeležencem pokazal tudi, da se naslovnice znanih revij lahko prevedejo jezik korporativnega sveta. V skladu s tem je orgazem, kot ena pogostejših besed, ki se pojavljajo na naslovnicah (ženskih) revij, enaka dobičku v podjetniškem svetu. Podjetje brez dobička pa kot seks brez orgazma.

Tako skozi teorijo kot prakso, sta Leonardo Peklar in Blaž Klinar pokazala kompleksnost korporativnega upravljanja, ki pa se začne in konča pri vprašanju: kako sposobna je oseba za volanom?