15.11.2011

Ljubljana, 7. november 2011, Konkurenčnost organizacij je bila tema novembrske AkademYe, na kateri sta Aleš Štempihar in dr. Franc Bračun predstavila model razlikovalnih kompetenc, ki so ključ do trajne konkurenčnosti in uspeha organizacije.

Aleš Štempihar, direktor podjetja Askit, je predstavil konkurenčnost kot eno glavnih lastnosti organizacij, s katero se lahko zoperstavljajo krizi in na višje mesto konkurenčnosti dolgoročno postavijo tudi državo. Konkurenčna organizacija ne sledi trgu, ampak je tista, ki narekuje nova pravila in trende, ki jim drugi sledijo.

Temelja za to sta senzibilnost in fleksibilnost, da organizacija najprej zazna potrebe na trgu, potem pa se jim je sposobna tudi prilagoditi. Prepogosta težava organizacij je ta, da zaspijo na lovorikah uspeha in ne razvijajo novih idej, pogosto pa tudi managerjev ego onemogoča razvoj novih idej, sploh če te niso njegove.

Gospod Štempihar je poudaril tudi, da hierarhične organizacije izginjajo, vse bolj pa v ospredje prihajajo mrežne, ki ne temeljijo več na hierarhičnemu izpolnjevanju ukazov, ampak na skupnem razvoju novih idej v inovativne produkte oz. storitve. Prav inoviranje poslovnih modelov je tisto, čemur bi se morale organizacije posvečati več časa in jih stalno nadgrajevati, saj jim le to lahko prinese trajno konkurenčnost. Napačno je namreč domnevati, da enkraten uspeh pomeni trajno konkurenčnost, če hočemo ostati konkurenčni, moramo v to stalno vlagati in osveževati poslovni model.

Pri tem je pomembno, da se posvetimo vsem štirim elementom kompetenčnega modela: inovativnemu poslovnemu modelu, fleksibilnim organizacijskim zmogljivostim, kreativnim rešitvam za stranke in kulturi zmagovitih sinergij. Zadnja je tista, ki jo je najtežje doseči, predstavlja pa srce konkurenčnosti, ki spodbuja tudi razvoj vseh ostalih elementov.

O tem je spregovoril tudi dr. Franc Bračun, ki je poudaril, da je pogosta napaka podjetij, da se posvetijo produktu oz. storitvi, namesto da bi se posvetile predvsem stranki oz. kupcu. Brez dobrega poznavanja stranke lahko še tako dober produkt ostane nezanimiv in neprodan. Zato je zemljevid empatije pripomoček, ki lahko koristi vsem in je ena od osnov za izdelavo poslovnega načrta. Pri poslovnem načrtu pa je potrebno odgovoriti na vprašanja: kdo so stranke, kaj jim ponujamo in kako to delamo. Ko imamo odgovore na vsa ta vprašanja, smo pripravljeni tudi na uspešno delovanje.

Dr. Bračun je opozoril na pogosto napako organizacij, ki je v tem, da se posvečajo procesom, ki nimajo nobenega pomena na njihovo uspešnost ali konkurenčnost. Pri tem pogosto te procese tudi izboljšajo, tako da so bolj učinkovite pri procesih, s katerimi se oddaljujejo od konkurenčnosti, namesto da bi se posvetile iskanju tistih procesov, s katerimi bi lahko dvignile svojo konkurenčnost.

Tudi udeleženci AkademYe so bili ob teoretični podlagi pripravljeni na praktičen preizkus nekaterih elementov. Predvsem pa so spoznali, da vsaka organizacija lahko izboljša svoje delovanje in s tem zviša svojo konkurenčnost, mora pa biti pripravljena na stalno vlaganje v spremembe organizacije, poslovnega modela, procesov in produktov.