Ljubljana, 9. januar 2012. Po zapravljivem decembru se pogosto soočamo s prazno denarnico, zato je bila januarska AkademYa posvečena upravljanju z osebnimi financami.  Udeležencem je svoj pogled na finančne mehanizme in upravljanje z osebnimi financami predstavil član Zavoda Ypsilon Lovro Gruden, finančni analitik.

Zlato pravilo upravljanja z osebnimi financami se glasi: nikoli ne zapravi več kot zaslužiš. Sliši se preprosto, vendar realno stanje kaže, da je prav prezadolževanje in prekomerno zapravljanje krivo za marsikatere finančne težave, tako posameznikov kot podjetij.

V želji po višjem zaslužku in zvišanju življenjskega standarda posamezniki pogosto nasedejo finančnim prevaram ali naložbam, ki obljubljajo bogate zaslužke. Realnost je, da vsaka naložba, ki obljublja več kot 5-7 % letno rast vložka, ni realna in so v ozadju po navadi dodatni stroški ali celo piramidni sistem. Večji kot je možen dobiček, večje je tudi tveganje za izgubo naloženega denarja. Pri vsaki tvegani naložbi se je potrebno vprašati tudi to, ali smo pripravljeni sprejeti tveganje, pri čemer je vedno smiselno vlagati le toliko, kot si lahko privoščimo izgubiti.

Po mnenju Lovra Grudna ni priporočljivo, da bi se povprečen vlagatelj sam ukvarjal z naložbami svojega premoženja v kompleksne finančne produkte, saj o finančnem trgu in njegovih mehanizmih ve bistveno premalo. To nalogo bi moral povprečen vlagatelj, ki želi oplemenititi svoje premoženje, zaupati finančnemu svetovalcu. Problem se pojavi, ker finančnih svetovalcev v pravem pomenu besede praktično ni, tisti, ki se v tej funkciji predstavljajo pa so v večini primerov zgolj prodajalci finančnih produktov. Neumno je torej pričakovati, da bodo ti nudili neodvisno mnenje o tem, kam pametno naložiti denar.

Poleg tega je vloga finančnih prodajalcev ta, da prodajo svoje finančne produkte, ne glede na to ali vlagatelju omogočajo oplemenitenje denarja ali ne. Finančni svetovalci-prodajalci zaslužijo v primeru, da naložba vlagatelju prinaša dobiček ali izgubo, tako da je njegova naloga predvsem pridobivanje čim večjega števila kupcev svojega finančnega produkta.

Če za finančni trg kaj drži, potem je to, da je spremenljiv in nepredvidljiv. Varnost je njegova protipomenka, vseeno pa lahko z realnimi pričakovanji in sprejemljivimi tveganji poskušamo zagotoviti predvidljivost in stabilnost premoženja in naložb, kar bi moral biti cilj vsakega posameznika.

Na primerih izposojanja denarja s krediti je Lovro Gruden udeležencem pokazal, zakaj se dolgoročno zadolževanje ne izplača. Vsak posameznik mora razmisliti koliko si lahko privošči in živeti nekoliko pod svojimi finančnimi zmožnostmi. »Namesto nakupa stanovanja, za katerega bi morali najeti dolgoročni, tridesetletni kredit, raje razmislite o nekoliko manjšem stanovanju ali o najemu, dokler si ne morete privoščiti želenega,« so njegove besede. Dodaja, da se nihče ne bi smel zadolževati za več kot 20 let, saj po tem času za obresti kredita namenimo veliko preveč.

Glede na slišano je nasvet mladim predvsem ta, da naj spremljajo svoje finančno stanje in ne porabijo več kot zaslužijo. Lovro Gruden obenem pravi tudi: »Če bi na mesec radi zaslužili 100 ali 200 evrov več, da bi si npr. kupili večje stanovanje ali za druge pomembne stvari, je morda bolje najti novo službo z višjo plačo kot pa vlagati v finančni trg, ki vam tega zaslužka ne more zagotoviti brez možnosti izgube sredstev.«

Zagotovo je tokratno izobraževanje poskrbelo za veliko novih informacij, s katerimi si bodo udeleženci AkademYe lahko pomagali pri razumnejšem upravljanju z osebnimi financami. Dokler zapravimo manj kot zaslužimo, z njimi tako ali tako ni težav.