19.06.2012

Ljubljana, 14. junij 2012. Na poletnem dogodku Zavoda Ypsilon smo se vprašali, kam nas pelje ta vlak. Napovedi za prihodnost so namreč slabe, generacija Y je po napovedih prva povojna generacija, ki ji grozi slabša prihodnost kot generaciji njenih staršev. O tem, kam nas torej pelje vlak, na katerem sedimo, smo na okrogli mizi, ki jo je moderiral strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič, povprašali uspešne posameznike z gospodarskega področja.

Okrogle mize so se udeležili Maria Anselmi, članica upravnega odbora švedske Skupine Bisnode AB, član Zavoda Ypsilon in finančni analitik Lovro Gruden, ustanovitelj in tehnični direktor podjetja Svetloba d. o. o. Hine Alex Vrtačnik, direktor družbe Avtenta, d. o. o. Vedran Krevatin in direktor podjetja Žejn d. o. o. Ernest Žejn.

Podatki o državnem dolgu in konkurenčnosti Slovenije so zaskrbljujoči, v inovativnosti smo bolj sledilci kot inovatorji, tako kot ostale evropske države nas lahko skrbi visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, zaposlovanje je preveč rigidno in drago. Smo v času gospodarske krize, varčevanja. Hkrati pa se stroški bivanja povečujejo, vse več mladih odhaja v tujino, z življenjem smo po podatkih OECD zelo nezadovoljni. Kljub temu pa smo glede na BDP na prebivalca med višje uvrščenimi državami, torej stanje le ni tako slabo, kot mislimo. Tako je udeležencem stanje predstavila vodja AkademYe Uršula Butkovič.

Iz Nizozemske se nam je oglasil tudi član Zavoda Ypsilon Gašper Maruša, ki je poudaril, da je treba rešitev za izhod Slovenije iz krize iskati širše od meja Evropske unije. Sam rešitev vidi na več ravneh. Najprej se morata gospodarstvo in podjetništvo usmeriti na trge izven EU, ki je v krizi. Hkrati mora vlada poskrbeti za odpravo administrativnih ovir kolikor se to le da. Kot poudarja Maruša, se spremembe v svetu dogajajo zelo hitro, zato morajo imeti slovenska podjetja okolje, v katerem lahko na te spremembe hitro odreagirajo. Prav tako naj vlada spodbudi gospodarsko diplomacijo na trgih izven EU, kot so trgi v Aziji, Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Ne nazadnje pa je Maruša naslovil apel tudi na slovenske medije: »Mediji morajo začeti poročati o čim več pozitivnih vsebinah,« je poudaril.

Težavo slovenskega gospodarstva članica upravnega odbora švedske Skupine Bisnode AB Maria Anselmi vidi v dejstvu, da ne zaznamo, da se stvari spreminjajo in se ne znamo tem spremembam prilagoditi. »Ne gre za krizo, gre le za prehod na drugo normalo,« poudarja. Kot pravi, Bisnode investitorje v Slovenijo privabi izključno z izjemnimi rezultati. Prihodnost Anselmijeva vidi v združevanju talentov na projektih in ne v rednem zaposlovanju. Poudarja, da mora miselnost, ki jo ljudje uporabljamo na socialnih omrežjih, ko s svetom delimo svoje misli, preiti tudi v analogni svet. »Ni več časa za heroje ampak za izjemne profesionalce in skupnost. Prihodnost je v malih in srednjih podjetjih,« pravi. Vladi pa svetuje, naj namesto visokega obdavčenja plač zaposlenih tem da možnost neposrednega vlaganja prispevkov za pokojnine, torej pokojninski sklad.

Problem današnjega gospodarstva član Zavoda Ypsilon in finančni analitik Lovro Gruden vidi v preveliki podrejenosti kapitalu in želji po hitrem dobičku. Meni, da se je EU prehitro odločila za skupno monetarno politiko. »Težava Slovenije pa sta prevelika črnogledost in politika, ki se že dve desetletji ni spremenila,« pravi. Slovenijo je primerjal s sosednjo Avstrijo, kjer je, kot pravi, kakovost življenja enaka, je pa pri nas več administrativnih težav in bolj negativna miselnost. Vladi priporoča uvedbo bolj fleksibilne delovne zakonodaje. Meni tudi, da bi se morala vlada čim bolj umakniti iz gospodarstva in podjetjem pred noge postavljati manj ovir.

Težavo v svetu, predvsem pa v Sloveniji, ustanovitelj podjetja Svetloba d. o. o. Hine Alex Vrtačnik vidi v preveliki koncentraciji kapitala na premajhnem številu ljudi, kot se je zgodilo že večkrat v zgodovini. V Sloveniji je po njegovem prišlo do razpada celotnega sistema, kar zdaj plačuje ravno generacija Y. Poudarja pa, da je Slovenija v svetu priznana, kjer ni, pa še bo. Znotraj optimističnega vzdušja, ki vseeno vlada med mladimi, se Vrtačnik za prihodnost ne boji. Želi si veliko hitrejšo pravno državo in sistematizacijo pravil.

»S svetom ni nič narobe, svet se vrti. Težava je, da mi narobe reagiramo na spremembe. Težav 21. stoletja ne moremo reševati na način, kot smo jih reševali v prejšnjem stoletju. Prej kot bomo dojeli, da težave lahko rešimo na drugačen način, prej se bo stanje izboljšalo,« pravi direktor družbe Avtenta, d. o. o. Vedran Krevatin. Na kakovost kriza ne vpliva, se pa spreminja sistem. Čas vertikalnega managementa je mimo, spremembe pa bo najbolje uspelo speljati generaciji Y. Želi si več transparentnosti in konsistentnosti, saj hitrih rešitev za nastalo situacijo po njegovem mnenju ni. »Ali bo v Sloveniji prišlo do revolucije ali evolucije pa je odvisno od strojevodje,« zaključuje.

»Uspeh ni odvisen od kraja, kjer delamo ampak od priložnosti, ki jih uspemo videti,« meni direktor podjetja Žejn d. o. o. Ernest Žejn, ki je prisoten tudi na brazilskem trgu. Dodaja, da si od vlade želi bolj transparentno in uravnoteženo delovanje. V odločanje naj bo vključenih več strokovnjakov ne glede na barve in politično pripadnost. Dodaja, da so mladi integralni del družbe. »Imajo manj izkušenj a tudi več idej,« pravi.

Udeleženci okrogle mize so si enotni, da lahko Slovenija veliko več stori na področju turizma, ki je premalo izkoriščen potencial države. Hkrati poudarjajo, da imamo velik potencial v ustvarjanju visokotehnoloških rešitev, a le, če se bodo podjetja še naprej povezovala, kar se k sreči dogaja vse pogosteje. Dejstvo, da vse več mladih odhaja v tujino, se jim ne zdi zaskrbljujoče, dokler se ti mladi s pridobljenim znanjem vračajo domov in so tu dobro sprejeti. »Izkušnja v tujini posamezniku da fleksibilnost in odprtost, kar potrebujemo, hkrati pa šele v tujini vidiš, da doma ni tako slabo, kot si si sprva predstavljal,« pravi Krevatin. Gruden pa poudarja še,da naj mladi odidejo v tujino šele, ko so v Sloveniji zares preizkusili vse možnosti.

Za desno hemisfero je tokrat poskrbel harmonikar Izidor Kokovnik iz ustanove Gallus. Poudaril je, da je v Sloveniji povpraševanja po klasični glasbi in umetnosti nasploh majhno zaradi vse večjega varčevanja, medtem ko je v tujini umetnost še vedno visoko cenjena.

Kot na vseh dogodkih Zavoda Ypsilon je tudi tokrat temo okrogle mize na platno prelila umetnica. Z nami je bila Jasmina Kuharič, ki je naslikala umetnino Z roko v roki. Za zabavni vložek pa je poskrbel stand-up komik Janez Trontelj, ki je udeležence po poslušanju resne teme dodobra nasmejal z izvirnim nastopom.

Fotografije: Matej Kolaković