22.09.2009

Ljubljana, 22. decembra 2009. – Na drugem srečanju Zavoda Ypsilon je glavni gost Boris Pahor požel velik aplavz. Njegova modrost ja navdušila člane, ki so se zbrali na prvem debatnem večeru na temo medgeneracijskega sodelovanja. »Dal mi je misliti,« je bil najpogostejši komentar po srečanju.

»Strnjena med Italijo, Alpami in Balkanom je bila slovenska, bolj od katerekoli druge dežele vnaprej določena, da postane priča in žrtev vseh razdejanj dvajsetega stoletja. V trenutku na novo pridobljene svobode gleda Boris Pahor z jasnim in strogim pogledom na usodo svoje domovine, ki je presenetljivo vzporedna z njegovo. Od zlodejstev Črnih srajc v fašističnem obdobju do medvojnega in povojnega trpljenja vrača opus Borisa Pahorja slovenski kulturi in zgodovini tisto mesto, ki ji pripada po geografski legi: mesto v srcu Evrope.« To so bile besede, ki smo jih uporabili za vabilo na srečanje.

Ni naključje, da smo za lokacijo srečanja izbrali ljubljansko univerzo. Leto dni nazaj je Boris Pahor prejel naziv častnega doktorja, zato je gosta sprejel tudi rektor prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.

Glede na imenitnost gosta smo bili veseli, da je zgodbo Borisa Pahorja orisala, skozi prizmo zgleda prihodnjim generacijam, njegova prijateljica, predavateljica na goriškem oddelku za prevajanje videmske univerze, literarna zgodovinarka in scenaristka letošnje osrednje Prešernove proslave Slovencev v Italiji prof. dr. Tatjana Rojc.

Primorske novice so zapisale, da loči Borisa Pahorja od mladih let vsaj sedem, če ne osem desetletij, njegov duh pa je kljub temu čil in zdrav, celo mladostniško uporen. Pisatelj ne loči med mladostjo in starostjo, pomembna je želja po participaciji in aktivnosti.

Pred kratkim je Boris Pahor okrcal državo, da v slovenskih šolah primanjkuje čuta za domoljubje, kar je tudi problem slovenske državnosti. To vpliva na vrednote mladih. Težava je v tem, da danes mnogi ne ločijo med nacionalnostjo in nacionalizmom, je poudaril pisatelj. Baza je lastna identiteta, je večkrat poudaril.

Boris Pahor se je dotaknil pomena malega naroda. Slovenec je vreden enako kot Nemec. Vedno je vprašanje, koliko se ceniš. »Poglejte Katalonce, občudujejo nas, ker nimajo lastne države. Mali narodi se morajo zbliževati.«

V debati, ko so mladi spraševali Borisa Pahorja o vplivu komunizma, o napredku, vrednotah in odnosu do Slovencev v Italiji, se je pisatelj dotaknil izzivov sveta. Da svet postaja enotna vas, je parola, ki bo trajala le nekaj časa, saj bodo ljudje ohranjali identiteto svojega naroda. Borisa Pahorja je razočaral liberalizem. Na predsednika Obamo ne polaga velikih upov. »Sem pesimist, razen če se ljudstvo zmodri. Ljudstvo moramo prevzgojiti, zato moramo zaupati mladim. Vendar se morajo mladi v družbi še vzpostaviti.«

Boris Pahor je poudaril, da lahko novo družbo naredijo ravno mladi. »Če sem naiven, sem pač naiven, vendar v to verjamem.« Razbijanje trgovin in protesti niso rešitev. Potrebujemo kaj resnega, sistematičnega. Ta svet nima opozicije. Potrebujemo svetovljane z lastno identiteto. Pravična demokracija je prava smer, smer, kjer se mladi bojujejo za nekaj širšega, za kaj, kar nima političnega principa. Potrebujemo družbo, ki je sproščena, demokratična in pluralna.

Osrednji gost se je večkrat dotaknil vloge šole. Ta, po pisateljev mnenju, ne daje vpogleda na svet na osnovi narodne identitete. »Mladim je potrebno narediti stvar zanimivo. Mladi nočejo biti zabiti. Z etiko smo še v otroškem vrtcu,« je bil kritičen.

Pisatelj je izpostavil štiri pomembne teme medkulturnega dialoga: spoznavanje preteklosti, vzgojo in materialno življenje, vprašanje šolanja in zdravje.

Pri spoznavanju preteklosti je težava v tem, je poudaril, da imamo danes stare, ki so doživljali preteklost tako in drugače in je izziv najti srednjo pot zgodovine.

Glede vzgoje in materialnega življenja je ugotavljal, da so bili nekoč bolj skromni in da danes skoraj ni delavskega razreda.

V šolstvu da bi bilo potrebno pogledati predvsem pristop k učenju zgodovine in vlogo tehnologije. Če imaš računalnik, še ne pomeni, da si modrejši – potrebno se je spraševati o življenju, o vzrokih in posledicah.

Še vedno delamo neumnosti, je zatrdil Boris Pahor. Iščemo vodo na Luni, medtem ko imamo v Afriki veliko revščino. »Kar nekaj časa bo še trajalo, da bo človek dobil pravi pogled na svet.«

Vrednote, ki bi jih morali vzgajati, so vrednote za življenje.
Med njimi je pisatelj naštel samostojnost, aktivnost in odgovornost. Spoštovati in spoznati drugega. Imeti smisel za pravico. Ne krasti. Krasti ne pomeni samo, da kradeš v službi, pomeni tudi to, da komu ne daš prave plače, je opozoril Pahor.

Je šel razvoj sveta v pravo smer? »V materialnem smislu imamo več, vprašanje je, kako se uveljavlja svoboda. Obstaja velika razlika med navideznim stanjem in realnostjo,« je poudaril.
Na koncu se je pisatelj dotaknil tudi odnosa manjšin, tako slovenske v Italiji kot tudi italijanske v Sloveniji.
Poudaril je pomen narave in okrcal človeštvo, da se igra z Zemljo in pozablja, da je znotraj nje veliko ognja.

»Vedno mislite s svojo glavo. Kot je rekel Kosovel: bodite evropsko usmerjeni, vendar ne pozabite, da je biti Slovenec dragocenost. Spoštujte telo drugega.«

To so bile poglavitne misli članom Ypsilon.

Pisatelj Boris Pahor je pozdravil idejo Ypsilon in ji zaželel dobro popotnico. Vesel je bil tudi skromnega darila – zaradi njegovega obiska bodo imele tri sirote iz Sarajeva leto dni plačano članarino v knjižnici.

Za glasben posladek dogodka je poskrbela Ustanova Gallus - program petih skladb na kitari je pripravil Bor Zuljan.