26.01.2010

Bled, 26. januar 2010 – Drugo redno srečanje Zavoda Ypsilon je bilo aktualno, zanimivo in bo gotovo pustilo sled. Vabilu na srečanje, ki ga je tokrat gostila direktorica in dekanica IEDC – Poslovne šole Bled prof. dr. Danica Purg, sta se odzvala eminentna gosta: predsednik Slovenske znanosti in umetnosti akad. prof. dr. Jože Trontelj in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Osrednje teme tokratnega srečanja so bile znanje, izobraževanje in vrednote, povezane z mladimi in prihodnostjo.

Ko smo vabili na srečanje, smo bili drzni, morda celo mladostno predrzni. Citirali smo namreč Charlesa Handya, ki je rekel, da se najpomembnejše učenje dogaja v resničnem življenju, ob resničnih problemih, ne v učilnicah; in Alberta Einsteina, ki je trdil, da je huda napaka misliti, da lahko veselje do opazovanja in raziskovanja spodbujamo s prisilo in občutkom dolžnosti. Kmalu pa smo ugotovili, da so drzni tudi gostje, saj so skupaj z mladimi pomagali ustvariti zanimiv dialog, ki je obrodil številne ideje in predloge.

Gostiteljica srečanja prof. dr. Danica Purg je udeležence pozdravila na mednarodno znani poslovni šoli, ki ima štiriindvajset let bogatih izkušenj s snovanjem in izvedbo vrhunskih programov izobraževanja managerjev. Predstavila je pomen znanja za Slovenijo skozi prizmo IEDC - Poslovne šole Bled in spregovorila o pomenu interdisciplinarnosti in mednarodnosti, tako študentov kot profesorjev. Poudarila je pomen razvoja družbeno odgovornih voditeljev, ki poleg poslovne uspešnosti svojih organizacij upoštevajo tudi okolje in spodbujajo uravnotežen razvoj celotne družbe. Z zanimivim video posnetkom je pokazala, kako IEDC – Poslovna šola Bled v praksi vključuje v študijske programe učenje o umetnosti, znanosti, športu in drugih poklicih, ki pri managerjih spodbujajo razmislek in inspiracijo.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Jože Trontelj je govoril o vrednotah v vzgoji in izobraževanju, od vrtca do univerze, v času globalnih kriz. V predavanju se je dotaknil pomena povezanosti znanja in vrednot. Danes je razširjeno prepričanje, da ima vsakdo pravico do lastne izbire dejstev, ki jim bo verjel. Po raziskavi Eurobarometra dojemajo številni Slovenci astrologijo, homeopatijo in celo horoskope kot znanstvene pristope. Nevrobiologija, s podatki o razvoju nevronskih povezav, pojasnjuje podlago za empirična opažanja o razmeroma ozkem časovnem oknu v času doraščanja, v katerem si mora otrok pridobiti izkušnje, ki bodo vzgojno in razvojno vplivale nanj. Za razvoj vida so kritični prvi tedni življenja, za psihomotorični razvoj in razvoj jezika ter govora pa prva leta. Omejen je tudi čas, ko se pri otroku lahko razvije sposobnost empatije in dojemanje vrednot. Če je ta čas zamujen, je priložnost izgubljena, sposobnosti se pozneje ne morejo več razviti. Stereotipno, ponavljajoče se učenje pa lahko tudi indoktrinira, kar pomeni, da človeka onesposobi za vsakršno drugačno dojemanje in vedênje. Nevrobiološka spoznanja kažejo, da tako učenje uničuje alternativne nevronske povezave in na ta način dobesedno pohablja možgane. V današnjem zahtevnem času je nadvse pomembno, da mladega človeka, s pravo vzgojo in šolanjem, usposobimo za ustvarjalno življenje z drugimi in za druge. Vzgoja in izobraževanje mu morata omogočiti osvojitev ne samo znanja in veščin, ampak tudi primernega sistema vrednot, je svoje predavanje zaključil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

˝Starost mi omogoča svobodo,˝ je svoje predavanje začel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik. Tudi on je bil drzen in provokativen. Dotaknil se je vloge znanosti, ki se je s spremembo družbe spreminjala. Je cilj družbe znanja ustvariti kulturno bogastvo ali dominantno ekonomijo? Zakaj 95 % vlaganj v R & R v bogatih državah sofinancirajo privatne družbe? Zakaj so ZDA omogočile monopol družbi Microsoft z operacijskim sistemom Windows? Avtonomnost raziskav, partnerstvo s privatnim sektorjem in holistična znanost so bili nekateri poudarki razmišljanja ljubljanskega rektorja. ˝Odgovornost je tisto, kar vam polagam na srce! To so zavestne odločitve, s katerimi drugim ne povzročamo škode. Vzgoja, sistem vrednot in sodelovanje so ključ,˝ je bil njegov končen nasvet udeležencem.

V izjemni debati med člani Zavoda Ypsilon in gosti smo se dotaknili veliko tem. Med drugim smo se spraševali, ali je znanje vrednota, razmišljali o kvaliteti slovenskih šol in o vlogi učiteljev. Je slovenska vlada druga univerza in ali lahko ministri opravljajo v času ministrovanja tudi pedagoško vlogo? Tudi o tem smo razmišljali v diskusiji. Kako uskladiti potrebe trga z interesi študija, kaj narediti za boljšo prehodnost med fakultetami in kdaj bodo profesorji dojeli pomen sodelovanja s študenti, je bilo samo nekaj vprašanj, ki so jih člani naslovili na goste.

Profesorji bi morali imeti odprta vrata. Rangiranje univerz me ne briga kaj dosti. Slovenija bi morala imeti eno samo univerzo. Študenti si morajo upati povedati, kaj si mislijo. Univerza ne sme biti podjetje in študentje ne izdelek. Znanje je orožje, ne potrebujemo več pušk. Tudi znanost je lahko neetična. - To je le nekaj odmevnih izjav, ki so jih gostje izrekli na tokratnem srečanju.

Kakšen bo sistem izobraževanja v prihodnosti in ali bomo čez 50 let še obiskovali univerzo, nas je zanimalo ob koncu. Sistem izobraževanja bo drugačen, so se strinjali sogovorniki, več bo interdisciplinarnosti in mednarodnosti. Vsi pa so bili enotni v upanju, da to ne bo zaprto izobraževanje pred računalnikom, temveč bomo tkali mrežne sheme povezovanja in sodelovanja.

V duhu mrež povezovanja je prof. dr. Nadya Zhexembayeva predstavila projekt Challenge : Future - globalno tekmovanje študentov, podprto z internetno platformo, izobraževanjem mentorjev (profesorjev), prenosom znanja in z aktivnim sodelovanjem podjetij.

Ob koncu je direktor Zavoda Ypsilon Blaž Ravnikar premierno predstavil internetno stran Zavoda Ypsilon.

Tudi tokratno srečanje je obogatila Ustanova Gallus in njena varovanka, sopranistka Irena Preda, ki je z imenitnim glasom zapela Rahmaninovo Moja ljubezen mi je prinesla žalost in prekmursko ljudsko Zrejlo je žito.

V zaključku srečanja so se gostiteljica dr. Purgova in oba visoka gosta strinjali, da je ideja medgeneracijskega sodelovanja z generacijo Y pomembna in izjemna priložnost. ter obljubili pomoč in sodelovanje v prihodnosti.