17.02.2010

Ljubljana, 17. februar 2010. – Izziv četrtega dogodka Zavoda Ypsilon je bilo vprašanje, ali je generacija Y najbolj neumna generacija, ali pa je to tista generacija, ki bo rešila svet. Tokrat je srečanje gostila družba Mercator s članico uprave mag. Vero Aljančič Falež. O generaciji Y so skupaj z občinstvom razmišljali gostje mag. Marijana Jazbec, Ksenija Šilar Božič in mag. Miha Derganc. Pestra debata različnih pogledov na odgovornost, samostojnost in medgeneracijsko sodelovanje je dobro razvnela mlade v restavraciji Maxim.

Mladim z vabilom nismo prizanesli, ko smo zanj uporabili Mladinin prispevek Najbolj neumna generacija avtorja Erika Valenčiča. Mark Bauerlein, profesor angleškega jezika na Emory University v zvezni državi Georgia in nekdanji vodja sektorja za raziskave ter analize pri inštitutu National Endowment for the Arts, kjer je vodil družbene raziskave, je avtor knjige Najbolj neumna generacija:
Kako digitalna doba poneumlja mlade Američane in ogroža našo prihodnost (The Dumbest Generation: How the Digital Age Stupefies Young Americans and Jeopardizes Our Future). Knjiga je postala nacionalna uspešnica. Posvečena je zadnji generaciji Američanov, tako imenovani generaciji Y. V njej Bauerlein ostro kritizira ameriško mladino, ki se vedno bolj zateka v virtualni svet facebookov, twitterjev in podobnih digitalnih orodij, zaradi česar vse bolj izgublja stik s stvarnostjo in postaja vse manj splošno razgledana in izobražena. Bauerlein ne daje vtisa zagrenjenega profesorja, ki ne razume nove digitalne dobe, prej nasprotno. Njegove kritike so docela upravičene, saj temeljijo na številnih uradnih raziskavah tako vlade kot uglednih inštitutov. Rezultati zbujajo veliko skrbi. Leta 2006 dve tretjini starejših srednješolcev nista vedeli, za kaj gre, ko so jim pokazali staro fotografijo vhoda v kinodvorano, nad katerim je pisalo Vstop za temnopolte. Leta 2004 kar četrtina mladih v starosti od 18 do 24 let na fotografiji ni prepoznala podpredsednika Dicka Cheneyja. In najbolj zastražena meja na svetu? Po prepričanju tretjine mladih iz iste skupine je to ameriško-mehiška meja. So pa tudi takšni primeri: Kje živi papež? V Angliji. V katerem mestu pa? V Parizu. Seveda se ni težko smejati suši na poljih ameriške splošne razgledanosti, a nekaj je vendarle treba vedeti: generacija Y ne živi samo v ZDA.

Pred jasnim izhodiščnim izzivom za okroglo mizo je zbrane pozdravil strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič. Poudaril je, da bi morali biti mladi nacionalni interes vsake države in pojasnil vlogo Zavoda Ypsilon pri razvijanju medgeneracijskega sodelovanja. »Pomemben pokazatelj našega jutri je to, kar mladi cenijo danes.«

Mag. Vera Aljančič Falež, članica uprave družbe Mercator za kadre, organizacijo, pravne in splošne zadeve, je v imenu gostitelja pozdravila udeležence. Predstavila je vlogo generacije Y med zaposlenimi in spregovorila o konkretnih projektih, ki jih družba Mercator ponuja mladim. Ko je govorila o pogledu ostalih kolegov v družbi Mercator, je bila jasna in konkretna.
»Nekateri mladi predstavniki generacije Y v podjetju imajo potencial za prevzem ključnih delovnih mest, vendar še niso dovolj samostojni, pogosto dvomijo v svoje odločitve. Velikokrat potrebujejo povratne informacije in mentorja. Niso pripravljeni čakati na ugodnosti in koristi. Svoje cilje želijo uresničiti tukaj in zdaj. So kritični do podjetja in nadrejenih. Čeprav hitro opažajo probleme, predlagajo malo konkretnih rešitev. Opažamo, da pripisujejo velik pomen prostemu času. Imajo odprt odnos do sveta, drugih kultur in vsekakor imajo bolj pozitiven odnos kot ostale generacije do sprememb, ki so stalnica. Preobčutljivost, manjša čustvena stabilnost in preveč osebno dojemanje kritike so tudi lastnosti, ki jih pri tej generaciji pogosto opažamo.« Ob koncu je predstavila tudi izzive za prihodnost in izzvala mlade k razmišljanju o njihovi motivaciji za delo in podobi družbe Mercator v prihodnosti.

Po odmoru za desno hemisfero, kjer smo v sodelovanju z Ustanovo Gallus predstavili imenitno pianistko Brino Kozlevčar, je sledila okrogla miza o generaciji Y z gosti, ki so velik del svojega profesionalnega dela posvetili človeškim virom.

Je generacija Y tista generacija, ki bo rešila svet, ali gre za najbolj neumno generacijo, je bil izziv tokratnega srečanja.

»To je generacija, ki bo rešila svet. Ima močnega notranjega otroka,« je bila jasna in optimistična v uvodu Ksenija Špiler Božič, svetovalka v podjetju BB svetovanje. »Vsaka generacija je posebna in vse generacije skupaj dodajamo svoj delček k dobremu svetu. Kar cenim pri generaciji Y, je njena kritičnost, resničnost in odkritost,« je v uvodni misli sklenil mag. Miha Derganc, nekdanji direktor kadrovskega sektorja v podjetjih NLB, DZS in Si.mobil, danes samostojni svetovalec v družbi Develor.

»Velik pomen ima medgeneracijsko sodelovanje. Je pa generacija Y specifična v tem, da potrebuje veliko pozornosti,« je iz svoje izkušnje povedala mag. Marijana Jazbec, izvršna direktorica za strateške kadre in korporacijsko kulturo v družbi Mercator.

Gostje so govorili o prednostih in slabostih generacije Y, o svojih izkušnjah iz mladosti in spremenjeni vlogi staršev. Opozorili so, da zna generacija Y treščiti v steno realnosti. Gostje so si bili enotni – mladi so odraz družbe in so pogosto ogledalo svojih staršev.

V izjemni debati je bila večkrat omenjena samostojnost. Mladi so vztrajali, da morajo biti za samostojnost omogočeni tudi pogoji. Občinstvo se je strinjalo, da postanejo mladi osebnostno hitro samostojni, a da predstavlja izziv materialna samostojnost. Verjetno je to pogojeno tudi s kulturnim okoljem. V tem okviru smo spregovorili o izkušnjah v tujini in se spraševali, kakšen življenjski slog si želimo.

Intenzivna medgeneracijska izmenjava v pozitivnem duhu je poudarila pogum starejših, da se učijo od mladih. Nismo se izognili študentskemu delu in skupaj smo razmišljali o strpnosti in razumevanju drug drugega. »Mladostna drznost in modrost starejših morata iti z roko ob roki,« je bila misel iz občinstva. Ko smo primerjali današnji čas z letom 90, smo opazili nekaj podobnosti. Razlike so tudi jasne. Danes je mladim odprt cel svet, je pa res, da so se v tem času oblikovale klike, ki varujejo svoja interesna območja.

Velik del debate smo posvetili vrednostnemu sistemu, predvsem skozi prizmo zaposlovanja. Generacije Y ne smemo ukalupljati in s tem dušiti. Ob tem smo se dotaknili tudi pomena prostovoljnega dela. Enotni smo si bili v mnenju, da medgeneracijski spori niso nič novega in da je konflikte potrebno reševati z dialogom. Večkrat je bila poudarjena moč sodelovanja, kar gotovo postaja izziv sodobnega sveta, saj smo doslej mnogo bolj kot čustva razvijali in poudarjali predvsem pomen razuma.

V debati se nismo izognili niti pomenu novodobnega vodenja. To mora postati drugačno, predvsem bolj medgeneracijsko prijazno.