21.04.2010

Hrovača, 21. april 2010. – Mesec april je mesec družbene odgovornosti in v tem znamenju je potekalo tudi delovanje Zavoda Ypsilon, v dejanjih in v besedah. V mesecu aprilu smo se udeležili predavanja njegove svetosti Dalajlame v Mariboru, darovali kri za prijateljico, ki potrebuje kostni mozeg, sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo in vse to zaokrožili z razpravo o družbeni odgovornosti in konceptu univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Zanimiva razprava na Škrabčevi domačiji, v družbi gostitelja Janeza Škrabca in priznanih strokovnjakov, zaslužnega profesorja ddr. Matjaža Muleja, dr. Valerije Korošec in mag. Zdenke Kristan, je potrdila, da se mladi zavedamo nujnosti sprememb in da se družbena odgovornost začenja pri vsakem posamezniku. Tudi tako bomo lahko soustvarjali boljši svet.

Člani Zavoda Ypsilon smo se udeležili predavanja njegove svetosti dalajlame z naslovom "Sočutje - umetnost sreče", ki je bilo v začetku aprila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Večtisočglava množica mladih je pričakala njegovo svetost tudi v parku pred 1. gimnazijo Maribor. Njegov nagovor bi lahko strnili v naslednje sporočilo: »Mladi, zavedajte se, da to, kar počnete danes, pomeni vašo prihodnost. Vaša prihodnost je v vaših rokah. Šest milijard nas je na tem planetu in če bo vsak mislil samo nase, ne bomo preživeli. Preveč se osredotočamo na razlike, a pozabljamo, da smo globoko v sebi vsi enaki. Boj mora postati preživeta stvar. Če je bilo 20. stoletje zaznamovano s prelivanjem krvi, mora postati 21. stoletje obdobje dialoga. Vi mladi ste generacija, ki naj zgradi družbo sočutja in harmonije. Do tega cilja vodita dve stvari: srce in razum.«

Zavod Ypsilon se je udeležil krvodajalske akcije za prijateljico našega člana, ki nujno potrebuje kostni mozeg. Akcija je bila uspešna, saj so prostovoljci dvorano v Koloseju povsem napolnili. Predavanju o levkemiji in odvzemu krvi bo v maju sledil še dobrodelni koncert.

Seveda smo se Ypsilonovci, skupaj s prvim letnikom Krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, udeležili tudi vseslovenske čistilne akcije - Očistimo Slovenijo. Posvojili smo odlagališče na Cesti dveh cesarjev in skupaj še z dvema ekipama odstranili nekaj ton odpadkov.

Naše družbeno odgovorne aktivnosti smo nadgradili še z debatnim večerom o pomenu družbene odgovornosti in konceptu univerzalnega temeljnega dohodka (UTD).

Dogodek je uvedel strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič s pogovorom z gostiteljem Janezom Škrabcem, direktorjem in lastnikom družbe Riko ter ustanoviteljem Ustanove patra Stanislava Škrabca. Dotaknila sta se različnih tem: mladih, človekoljubja, medgeneracijskega sodelovanja, zaposlovanja, politike in mednarodnega poslovanja. Gospod Škrabec je predstavil tudi poslovanje podjetja Riko in opozoril na preveliko vlogo politike. V svojem razmišljanju se je oprl na Čehova in poudaril, da moramo slikati svet tak, kot je, in ga v takem zečeti spreminjati na bolje. In kakšno vlogo bi morali igrati menedžerji v podjetjih? »Menedžerji morajo predvsem ustvarjati pogoje. Slovenija mora biti vrt, kjer ustvarjamo proizvode, ki imajo svojo zgodbo,« je svoje razmišljanje o prihodnosti Slovenije zaključil direktor družbe Riko Janez Škrabec.

Zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej je postavil jasno tezo: družbena odgovornost ali propad človeštva. Pasti gospodarske rasti je argumentiral na osnovi kazalnikov in opozoril na slabosti – enostranskosti merjenja uspeha z BDP-jem. Družbena odgovornost je poštenost brez zlorabe, zaradi ekonomskega interesa. Dobrodelnost predstavlja le majhen del družbene odgovornosti. Lastniki nimajo pravice do zlorabe. Narava lahko živibrez nas, obratno ni mogoče. In kako naprej? Imamo dve možnosti. Lahko gremo naprej tako, kot doslej. Tako, v propad nas vodijo tudi ukrepi vlad in podjetij. Edina rešitev je, da inoviramo navade. »Mene brigajo moji vnuki,« je profesor Mulej jasno poudaril vlogo mladih in odgovornost, ki jo imamo do skupne prihodnosti vsi. Ob tem: Kitajska ima danes več novih doktorjev znanosti na leto kot Združene države Amerike.

Dr. Valerija Korošec je predstavila koncept in predlog univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) tj. mesečnega dohodka v višini 300 evrov za vsakega upravičenca do UTD, ter prednosti, ki bi jih ta koncept prinesel Sloveniji. Razvoj moderne industrijske družbe je spremljal razvoj moderne socialne države. To industrijsko družbo pa je tehnološki razvoj spremenil v postindustrijsko družbo – temu se mora prilagoditi tudi socialna država. Postmoderna socialna država, ki bi temeljila na sistemu UTD je edina rešitev, ki omogoča dostojno življenje ljudem v družbi, kjer se veča pomanjkanje klasičnih industrijskih delovnih mest, nadomeščajo pa jih začasne in negotove zaposlitve. Slovenija že sedaj, kot moderna socialna država nameni enako denarja za eksistenco ljudi brez dohodka, kot bi ga potrebovali za njihov UTD. UTD učinkovito manjša problem absolutne revščine in s tem povezane probleme (nasilje v družini, alkoholizem, samomori); poceni državo in jo naredi boj transparentno, s poenostavitvijo sistema zmanjša število goljufij; predvsem pa osvobodi posameznike eksistenčnega strahu in jih tako opolnomoči, da lahko kot avtonomni posamezniki kreativno, podjetno in soodgovorno sodelujejo v gospodarski in družbeni sferi.

Mag. Zdenka Kristan je poudarila, da UTD ne pomeni oblike pomoči. Možno je povezati UTD z zaposlovanjem. Ne smemo pozabiti, da se brezposelnost povečuje. Z UTD-jem bi lahko zagotovili uravnovešenje trga dela. Ni vprašanje samo višina univerzalnega temeljnega dohodka, potrebno se je vprašati tudi, kako bomo UTD uvedli v sistem.

V izjemni razpravi, ki je dodobra naelektrila intelekt navzočih, so člani Zavoda Ypsilon izpostavili pomen osebne odgovornosti. Potrebno je začeti pri sebi. Vprašati se moramo, kaj smo naredili v preteklem obdobju za dobrobit družbe. Skupaj smo iskali prednosti in slabosti UTD-ja. Razprava se je dotaknila tudi problema pohlepnosti.

Razprava je, kljub mnogim različnim mnenjem, izzvenela v nekaj skupnih postulatov. Družbena odgovornost takoj in zdaj. Z dejanji. Potreben je kritičen pogled na stvari. Vprašati se moramo, kako dobro poslušamo tiste, s katerim se ne strinjamo. Pomembno in dobro je, da v svojem delu uživamo. Ponedeljki morajo postati dan užitka z ustvarjanjem pri delu. Delo krepi človeka; je tudi smisel življenja, kot se je izrazil eden od gostov.

Za prijeten zaključek večera smo imeli izjemno priložnost poslušati dva mlada kitarista, ki sodita v sam evropski vrh in sta bila za svoje delo nagrajena s številnimi nagradami.

Alen Garagić se je rodil 30. novembra 1978 v Tuzli (Bosna in Hercegovina) in sodi med najbolj vidne kitariste svoje generacije. Kitaro je začel igrati pri trinajstih letih na srednji glasbeni šoli v Tuzli. Šolanje je najprej nadaljeval na Kraljevem konservatoriju v Haagu (Nizozemska) pri profesorju Zoranu Dukiću in nato študiral pri profesorju Alexu Garrobéju na "Escuela Superior de Música de Catalunya" v Barceloni (Španija). Izpopolnjeval se je pri profesorju Franzu Halaszu na Hochschule für Musik "Leopold Mozart" v Augsburgu (Nemčija).

Mak Grgić se je rodil leta 1987 v Ljubljani. Ime je dobil po očetovem najljubšem pesniku Mehmedu Aliju Maku Dizdarju, enemu največjih in najbolj cenjenih bosanskih pesnikov druge polovice 20. stoletja. Nek običajen sprehod z očetom je bil tudi trenutek, ki je Maku začrtal pot – bolje rečeno začetek njegove ljubezni do kitare. Mladinski svetovni prvak v karateju je junija 2009, po letih trdega dela in izobraževanja požel stoječe ovacije na znanem mednarodnem festivalu v Rusiji. Osnovno šolanje je Mak opravil v Ljubljani pri profesorju Antonu Črnuglju, nadaljeval je pri profesorju Anteju Cagalju na glasbenem konservatoriju Elly Basić v Zagrebu na Hrvaškem. Trenutno študira pri profesorju Alvaru Pierri na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v Avstriji.