7.05.2010

Ljubljana, 07. maj 2010. – Sedmi dogodek Zavoda Ypsilon je odgovarjal na vprašanje, v čigavih rokah bo prihodnost. Gost v Tehnološkem parku je bil predsednik Microsofta Evrope gospod Jan Muehlfeit. Izjemno predavanje, številne misli, opozorila in rešitve je sprožilo zanimivo razpravo, ki je pokazala, da bo prihodnost v rokah mladih, vendar bo potrebno uskladiti številna področja, sprejeti odgovornost in narediti spremembe.

»Ne zanima me preteklost. Zanima me prihodnost, ker bom v njej preživel preostanek svojega življenja,« je bila izhodiščna misel srečanja Charelsa F. Ketterniga.

Člani so se o vlogi generacije Y v prihodnosti pogovarjali s predsednikom Microsofta Evropa, Janom Muehlfeitom, ki je v Microsoftu vse od leta 1993. V tem času je vodil češki Microsoft, kasneje pa je postal tudi regionalni direktor Microsofta Vzhodne Evrope. Za svoje uspehe je prejel številne nagrade, med drugim za najboljšega managerja na Češkem leta 1999 in kar trikrat za češko IT osebnost leta.

Gospod Muehlfeit se je mudil v Sloveniji na dnevnem obisku. Zavod Ypsilon je v skladu s svojimi vrednotami sodelovanja in povezovanja predlagal predsedniku Državnega sveta mag. Blažu Kavčiču srečanje z gospodom Muehlfeitom in ta se je pozivu prijazno odzval.

Državni svet je v sporočilu za javnost zapisal: Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je 5. maja 2010 na Brdu srečal s predsednikom Microsofta za Evropo Janom Muehlfeitom in podpredsednikom Evropskega združenja za e-veščine (EeSA). Srečanja so se udeležili tudi direktor upravnega odbora Skupine Jelovica Gregor Benčina, direktor Microsoft Slovenije Matej Potokar in strokovni direktor Zavoda Ypsilon Žiga Vavpotič.

Predsednik Microsofta za Evropo, ki je tudi ambasador EU za e-veščine, je s predsednikom mag. Kavčičem izmenjal poglede o prednostih e-učenja, pri čemer je izrazil skrb, da Evropa na tem področju zaostaja. Če se je v domačem okolju izobraževanje zaradi interneta globaliziralo, prevladuje v šolah še vedno predvsem tabla s kredo. Informacijska pismenost je ključna veščina zaposlenih in motor evropske inovativnosti v vseh gospodarskih panogah. Predsednika sta izmenjala poglede na primere dobrih praks in rešitev, ki jih informacijska tehnologija ponuja tudi v času finančne krize. Strinjala sta se, da je treba razvijati fleksibilne modele konkurenčnosti, občutljive za socialno varnost.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je predstavil poglede Državnega sveta na razvoj izobraževanja na splošno in prizadevanje za ustvarjanje blaginje ob oblikovanju nove družbeno-gospodarske paradigme, temelječe na kakovosti življenja državljanov kot temeljnemu cilju. Zavzel se je tudi za načelo inovativnosti pri razvijanju novih vrednosti in presežkov na vseh področjih aktivnega življenja.

Zvečer je v organizaciji Zavoda Ypsilon in Tehnološkega parka nagovoril člane in članice obeh organizacij in člane Združenja za informatiko in telekomunikacije GZS.

Zbrane goste je pozdravil direktor Tehnološkega parka gospod Iztok Lesjak in s slikovito zgodbo primerjave življenja na šiviljskem metru ponazoril odgovor, v čigavih rokah je prihodnost.

Učenje, globalizacija in Kitajska so bile smernice, ki jih je obljubil gost, predsednik Microsofta Evropa Jan Muehlfeit. Čeprav se je strinjal, da je občinstvo, ki ga sestavlja generacija Y in IT sektor zahtevno, še vedno vidi največji izziv pri svoji trinajstletni hčerki. »Pred kratkim sem imel predavanje, ki je bilo objavljeno na Youtubu. Pohvalil sem se ji, da ima 460 zadetkov. 'Oči, pridi sem in poglej tole. Muca s klobčičem, je bil film, ki je imel 150.000 zadetkov.' To mi je dalo misliti, vendar obljubim, da zaradi tega še ne bom začel mijavkati. Čeprav gre za zanimive medgeneracijske poglede, se bomo posvetili tudi resnim temam.«

»Čeprav je bila Lizbonska strategija odličen dokument, ciljev nismo izpolnili. Globalizacija nas je udarila. Velikost je pomembna. In čeprav imam občutek, da imam pridno in delovno hči, imam občutek, da ne dela dovolj. To je namreč stoletje Azije. Če kdo razume Kitajsko kot poceni delovno silo, se moti. Lansko leto so imeli več prijavljenih patentov kot cela Evropa. Ko pride na obisk Hillary Clinton, ne gre več pogovor v smer človekovih pravic temveč v smer javnega dolga,« je kot prvo temo odprl gospod Muehlfeit.

»Kje smo? Ali imamo potencial, da ekonomski krizi sledi politična. V stilu Obame je odgovor jasen: Yes, we can. Poglejte Grčijo. Evropska Unija ima velik problem. Kitajska je sposobna spremeniti zakon v mesecu, EU rabi vsaj leto«, je povezal teme gost.

»Generacija se spreminja. Danes poznavajo mladi IT mnogo bolje kot njihovi kolegi. Na vodilna mesta prihajajo pri svojih tridesetih letih in zahtevajo, da podjetja uvajajo povsem nove koncepte, kot sta na primer Twitter in Facebook. Če iščete službo za celo življenje, pozabite. Danes se učite za službe, ki sploh še ne obstajajo. Cel svet se spreminja. Danes človek v dnevu dobi več informacij, kot jih je v 15. stoletju dobil v celem življenju.«

Govornik je predlagal branje treh knjig, ki govorijo o spremembah današnjega sveta. The world is flat Thomasa L. Friedmana, Who's Your City Richarda Floride in A Whole New Mind Daniela Pinka.

»V EU imamo problem s spodbujanjem potenciala. Tu si lahko pomagamo s tehniko. Potrebujemo nove koncepte. Izobraževanje sloni na logiki in ponavljanju, zato ga lahko imenujemo bulimično izobraževanje. Učitelji bi morali biti mentorji in se osredotočati na talente mladih. Če bi v Evropi uspeli spremeniti izobraževalni sistem in dvignili inovacije in kreativnost, bi uspeli. Tudi podjetja spreminjajo sisteme izobraževanja. Microsoft povezuje znanja vzhoda in z različnimi metodami izboljšuje svoj kader,« je v svojem razmišljanju o izobraževanju povedal Jan Muehlfeit.

Ob koncu se je gost dotaknil še prihodnosti kapitalizma. »Če beremo Adama Smitha, lahko hitro ugotovimo, da gresta dobiček in skrb z roko v roki. Logično je, da vsak poskrbi zase, vendar je pomembno, da nas skrbi tudi za druge. Če smo prej več vlagali v dobiček, je čas za skrb. Pravi model prihodnosti je ravnotežje med uspehom in zadovoljstvom. Veliko sem bil v stiku z Billom Gatesom in sem ga opazoval. Bil je uspešen, vprašanje pa, ali vedno tudi zadovoljen. Ko ga srečam danes, ko pomaga drugim, vem, da je uspešen in zadovoljen. To je prava prihodnost.«

V zanimivi razpravi se je gost dotaknil tudi vloge Microsofta in sprememb glede produktov. »Tehnologija bo igrala pomembno vlogo, razvijali pa bomo multifunkcionalne platforme.«

In kakšne je vloga mladih? »V Microsoftu jih rabimo več. Bitka za talente je velika. Gre za globalno bitko in v Microsoftu smo ponosni, da spadamo med najboljše zaposlovalce v Evropi.«

Kako vidi medgeneracijsko sodelovanje? »Prihodnost medgeneracijskega sodelovanja je v psihologiji. Starejša generacija bo morala sprejeti mlajšo in ji priznati sposobnost. Preprosto ji drugače delujejo možgani. Mlajša pa bo morala ceniti modrost in vsebino, ki jo lahko nudijo tisti, ki so bolj modri.«