Y.business Success Story: Damjan Kralj

Y.business Success Story: Damjan Kralj

Zavod Ypsilon vas vabi na Success Story s članom uprave družbe BTC d.d., mag. Damjanom Kraljem....

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

“Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2017 v ABC Hubu (spodnja etaža...

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

     Si predstavnik-ca generacije Y, proaktiven-a, talentiran-a in poln-a novih...

  • Y.business Success Story: Damjan Kralj

    Y.business Success Story: Damjan Kralj

  • Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

    Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

  • Postani član/članica Zavoda Ypsilon

    Postani član/članica Zavoda Ypsilon

 
 
 

Jernej Pišljar: »Raziskujte svet, ne ozirajte se na mnenje drugih!«

Torek, 20 Junij 2017 09:49

juniy 03

Jernej je tretji kandidat, ki se je na 7. obletnici Zavoda Ypsilon potegoval za naslov NaY Ypsilonovca. Tudi njegova pot je vodila od International Business Summer School v Zavodu Ypsilon, do programa Enterprise v ABC Acceleratorju, le da je njegova izkušnja drugačna, a kljub temu pozitivna. Učimo se in gremo naprej, je vodilo vseh Ypsilonovcev, zato ta teden predstavljamo zgodbo našega člana Jerneja.

S čim se trenutno ukvarjaš?

Trenutno se ukvarjam z dvema poloma: digitalno in oseben stik. Iščem neko zdravo mero zase. Sem pa to težavo identificiral tudi med mladimi. Še posebej med generacijo, ki odrašča z digitalno tehnologijo je postalo merilo, da ni več mejnic, da je oboje postalo eno in isto. Število všečkov in angažiranosti na spletnih straneh kot so Facebook, Snapchat, Instagram mladi jemljejo kot način, na katerega jih imajo ljudje radi. Čutim bolečino mladih, ki iščejo pozornost, ampak pri nepravih ljudeh na nepravi način. Vzpostavljajo se zelo površni odnosi ena na mnogo, poglobljene vezi pa so dandanes izgubljena dobrina.

Pred meseci si se vključil v ABC Enterprise program, pot je bila podobna kot pri Gašperju in Tanji. A tvoja zgodba je nekoliko drugačna. Kaj se je zgodilo?

Jernej, Tanja, Peter, Gašper

Ko delujem kot posameznik ali v skupini, želim ugajati tako ekipi kot naročnikom in sponzorjem. Če se kakorkoli začne situacija premikati navzdol, čutim osebni pritisk, da bi moral to predvideti in speljati v drugo smer. To se mogoče navezuje ravno na program v ABC pospeševalniku, ko sem bil tri mesece v korpo Lidlovem programu. Po koncu tega programa sem imel občutek, kot da nisem nič naredil. Zadnji tedni so bili zares intenzivni, bil sem že tako izžet, da sem po koncu programa zbolel. Imel sem takšne težave s stresom, da sem potreboval cel januar za regeneriracijo.

Lahko iz izkušnje potegneš kaj pozitivnega?

Kljub temu da sem imel po programu občutek, da nisem nič prispeval, sem ugotovil: sodeloval sem pri oblikovanju logotipa, dal sem kvalitativno povratno informacijo, da smo oblikovali našo košarico s srčkom, kar so zelo pohvalili. Sodeloval sem pri sloganu, nekje v podzavesti sem spoznal, da se zvestoba začne z razumevanjem. Raziskovali smo razumevanje kupcev, da bi videli, zakaj so zvesti določenemu trgovcu ali znamki. Vzpostavil sem tudi bazo za intervjuje. Ugotovil sem, da me veseli izobraževalna nota, saj sem tekom programa kolegom predstavil to kompleksno temo, kako opravljati empatične startup intervjuje s kupci.

Kako pa je to raziskovanje trga sploh potekalo?

Ostali dve ekipi sta tekli ven in nabirali podatke z nekimi na pol pripravljenini anketami. Ko so se vrnili, so jih mentorji še enkrat pošiljali ven, saj odgovori niso bili najboljši. V naši ekipi smo šli čez teorijo, podali podlago in šli ven šele, ko sta ostali ekipi opravili prvi ali drugi krog intervjujev.Podatke smo nabirali vsak zase. In ravno zato, ker smo tako dobro naredili podlago, so bili podatki kvalitetni, po enem mesecu smo že dobili preliminarne podatke in postavili dovolj pomembne izzive, s katerimi se sooča Lidl Slovenija. Zdi se mi, da je ta dobrinos največji. Prej nisem imel tega občutka, da je to neko znanje, ki ga bom jaz lahko kadarkoli kje uporabil, a zdaj vidim, da v takšnih kolektivih in na takih projektih s svojim znanjem veliko prispevam. Tukaj je ta moj izziv, kako to postaviti na nivo reševanja družbene problematike, ob tem pa tudi monetarni izziv, da bom lahko postavil ceno za svoje delo. S tem se trenuno soočam.

Kako pa naj bi sploh potekal proces raziskave trga?

Po izobrazbi sem družboslovni informatik, tam sem dobil podlago za kritično razmišljanje, s čimer lahko vsako zadevo pogledam iz različnih perspektiv. Naredim teoretično podlago, vzpostavim merski instrument, lahko je to anketa, intervju ali fokusne skupine, in naredim testno raziskovanje znotraj ožjega kroga, da vidim, ali jo ljudje razumejo. Šele potem grem na tržišče preverjati, ali družbene izzive kot so zasvojenost z internetno tehnologijo ali pa kakšno poslovno idejo.

Kaj pa bi bilo po tvojem mnenju dobro izboljšati v programu, ki si se ga udeležil?

V prvih treh tednih v ABC pospeševalniku sem dobil občutek, da že vse vem iz svojega akademskega ozadja in sem zelo dobro razumel teoretično podlago, ki so jo podajali mentorji. Opazil sem, da so se po ekipah podatki že začeli zbirati, še preden so ljudje vedeli, zakaj se zbirajo. Niso še imeli dovolj teoretične podlage, saj so prihajali iz različnih ozadij: od študentov Ekonomske fakultete do skladiščnikov. Kot sem rekel, so morali narediti več krogov intervjujev, kar ni optimiziran postopek. Res je, da se s tem največ naučiš, a bi lahko postopek izboljšali. En krog intervjujev bi moral biti dovolj, da pridobimo kvalitetne podatke, nato pa z drugim merskim instrumentom, npr. fokusno skupino ali anketo, preverimo, kar dobimo v intervjujih.

Kako najprej? Podjetništvo ali zaposlitev v drugem podjetju?

jernej pišljar

Dobro vprašanje. V Zavodu Ypsilon sem dobil veliko podjetniške podlage, znanj, povezav, ambicij in vzpodbude, da grem v podjetniške vode. Primerjam se z uspešnimi, ki že imajo svoje startupe in vidim, da tudi jaz lahko pridem to te točke. Začel sem delati v tej smeri, razmišljal sem, da bi registriral s.p., ker me je tekom programa ABC poklicala tudi tema raziskav trga. Pomagal bi mladim podjetjem ali posameznikom, s.p.-jem in startupom pridobiti kvalitetne podatke, od postavitve hipoteze, merskega instrumenta, šel bi na teren in opazoval, kako so pridobili podatke za razvijanje ideje. Dogovarjal sem se že za sodelovanja na projektu, a se je pokazalo, da bi moral svoje delo podceniti ali časovno ali finančno, zato sem se odločil, da še nisem pripravljen za podjetniške vode.

Na trenutni točki zato iščem bolj strukturirano okolje, kjer bi cenili moje talente. Moj razpon je vse od 140 znakov na Twitterju do strokovnih poročil s 100+ stranmi. Ljudje, ki vidijo, kako delujem npr. na internetu, mislijo, da imam marketinške ambicije ali talente. Ampak to ni moj fokus, to kar delam na internetu, mi je v zabavo.

Kje pa vidiš glavni namen družbenih omrežij in na splošno objav na spletu?

Nimam ne cilja, ne namena, s tem se izražam. Od Instagrama, Twitterja, LinkedIna, Facebooka do Google+, povsod prilagodim svoje sporočilo. Moje spročilo je, da raziskujem sam sebe skozi te medije. Tehnologija je pomembna, zato da ustvarjam vsebino, ki je kvalitetna, ne samo repost ali citati od drugih ljudi, ampak da razmišljam, kaj sta moj namen in cilj, kaj je sporočilo. Ali je namen samo pritegovanje pozornosti, da dobim čim več všečkov? Ne. Namen je, da si zadam svoj izziv, ki ga predstavim svoji ožji publiki.

Kakšno je tvoje mnenje o prihodnosti v kontekstu trenutnega razvoja tehnologije?

Živimo v obdobju neskončnih priložnosti. Tehnologija in digitalni razvoj sta nam omogčila, da smo povezani 24 ur na dan kjerkoli, kadarkoli, na kakršno koli temo lahko takoj poiščemo informacijo na Googlu ali Bingu ali Yahooju. Iz svojega akademskega ozadja gledam to na tak način, da bi identificiral poslovne priložnosti za moj lastni zaslužek. V prihodnosti bosta avtomatizacija in robotika omogočili, da se bodo ljudje vrnili sami k sebi. Še posebej, če se bo vzpostavil nek univerzalni temeljni dohodek, da bomo imeli možnost preživeti, ne da bi se nam bilo treba fizično zgarati do onemoglosti. Velike spremembe vidim na področju prehrambne industrije, sploh v povezavi z zmanjšanjem onesnaževanja. Treba bo spremeniti družbeno mišljenje, kar pa je dolgotrajen proces. Glede prihodnost sem zelo pozitiven. Več pa z veseljem rečem na kakšni kavi (smeh).

Kakšen nasvet bi dal svojim vrstnikom, ki so šele na začetku svoje poti?

Raziskujte svet. Postavite si neko hipotezo, ne ozirajte se na mnenje medijev in drugih ljudi, za katere mislite, da vedo, kako bi morali živeti. Postavite svojo hipotezo. Katere interese ste si do zdaj že oblikovali? Poglobite jih, ne ostanite površinski in ne poslužujte se bližnjic. Bližnjice so iskanje pozornost na nepravih mestih, na Facebooku itd., to so bližnjice, prek katerih ne boste razvili kompetenc, ne boste pridobili kvalitativnega znanja in izkustvenih informacij, ampak boste ostali na površini vse življenje. Morda se zdaj zdi kul, ker imate toliko pozornosti. Ampak čez 20 do 30 let, ko boste vzgajali svojo družino, se boste soočali z novim izzivi in ne boste več imeli kompetenc, ki so jih imele vaše mame in njihove mame pred tem. Ne zaradi pričakovanj drugih, da morate navzven izgledati zaposleni in zelo aktivni, zapostavljati samega sebe in kvalitetnih odnosov s sočlovekom. To so moji kvalitativni podatki, ki sem jih opazil tekom študentskih del, odnosov z drugimi in lastnega raziskovanja sveta in kamor vidim, da gredo trendi sveta. To so izzivi, ki jih želim nasloviti s svojim delom v prihodnosti. Od izobraževanja do pogovorov z mladimi in starimi, da nudim podporo ljudem, ki jo potrebujejo. Kot sem že rekel, če potrebujete kakršnokoli oporo ali pogovor, sem na voljo. Lahko me poiščete na @piskotech na Twitterju, Instagramu, Facebooku, Google+ (če bo še obstajal takrat, ko bo tale tekst šel ven), lahko me dobite tudi na mailu: imepriimerk[at]gmail pika com. Pripravljen sem vsakogar poslušati, mu svetovati in mu predati znanje o start upih, o življenju, na tak način se lahko sklenejo tudi nova poznanstva in prijateljstva.

Na kratko o Jerneju

jernej 3

Kaj je tvoj moto?

Jih imam več. Sem pa med prebiranjem o teku našel enega, ki me trenutno najbolj kliče: »Če ne veš ali narediti en korak ali dva, naredi tri.«

Tvoj najljubši izmišljeni junak?

Batman. Ker nima super moči, čeprav ima dobro finančno ozadje. Je človek, ki je šel čez izgubo staršev v otroštvu, prestal bolečino in nekaj naredil iz sebe. Čeprav z denarjem, a dandanes brez denarja ni nič.

Zadnja knjiga, ki si jo prebral?

Osho, Knjiga o moškem.

Katera karakterna lastnost te najbolje opiše?

Samo ena? Fokusiran empatičen pristop tako v odnosih kot profesionalno.

Kaj je tvoj največji dosežek v življenju?

Da sem tukaj, kjer sem in da sem ostal zvest samemu sebi. Še vedno se ukvarjam s hobiji, ki me veselijo, to so računalniške igre in tek. Nisem pa poslušal nekih pritiskov in družbenih norm, kaj moram nekega leta doseči, ampak sem videl tista področja, ki so pomembna in stvari, ki niso, ter jih sfiltriral ven iz svojega življenja.

Kaj bi spremenil na sebi?

Da kritike na moje delo ali delo skupine ne jemljem osebno kot kritiko nase.

Kaj je največji neuspeh, ki si ga doživel v življenju?

Vsi izzivi, ki sem jih omenil in s katerimi se soočam. Če bi se začel s temi vprašanji ukvarjati že 10 let nazaj, bi lahko danes že bil nekje.

Kako si predstavljaš popolno srečo?

Popolne sreče ni, ker to ni neka destinacija, ki jo dosežeš in si v nirvani, ampak so momenti v življenju, ko veš, da nisi zatajil samega sebe. Ko poslušaš svoje občutke, tisti trenutek miru in tišine, ko ti ne roji 1000 misli po glavi. Ko veš, da si na pravi poti, da si lahko zadovljen sam s seboj in veš, da slej kot prej bo prišel čas, ko boš lahko pokazal svoje talente. To je zame sreča in trenutno jo že občutim.

Kdo je tvoj vzornik?

Eden izmed mojih vzornikov je Matej Čer, lastnik podjetja AvantGo in je zastopnik za Teslo. Kot predavatelj razlaga stvari, s katerimi se soočam. Le da je šel še bolj v globino, na celično raven. Če povzamem njegovo idejo: družba je sestavljena iz posameznikov, posmeznik je sestavljen iz celic. Spremembe se začnejo dogajati pri posamezniku, pri posamezni celici. Ko živimo na tem nivoju, da pazimo na vse, kar dajemo vase: od hrane, medijske konsumpcije, do vode, ki jo pijemo, to pomembno vpliva tudi na to, kako delujemo v odnosu do sveta in do drugih ljudi. Človek z več energije, ki je bolj vitalen in agilen bo lahko svoje ideje lažje prenesel na druge ljudi.

Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.