Y.business Success Story: Damjan Kralj

Y.business Success Story: Damjan Kralj

Zavod Ypsilon vas vabi na Success Story s članom uprave družbe BTC d.d., mag. Damjanom Kraljem....

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

“Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2017 v ABC Hubu (spodnja etaža...

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

     Si predstavnik-ca generacije Y, proaktiven-a, talentiran-a in poln-a novih...

  • Y.business Success Story: Damjan Kralj

    Y.business Success Story: Damjan Kralj

  • Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

    Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

  • Postani član/članica Zavoda Ypsilon

    Postani član/članica Zavoda Ypsilon

 
 
 

Kiara Hauptman: »Ideje že pridejo, večji problem je realizacija.«

Ponedeljek, 26 Junij 2017 17:31

juniy 01 small
Kiara je dekle, ki si upa stopiti iz cone udobja in uresničiti svoje načrte. Čeprav zase pravi, da ji manjka vztrajnosti, pa se je kar štiri leta trudila za vpis na želeno fakulteto, s čimer je dokazala, da je z dovolj truda mogoče doseči vse. Sledi svojim sanjam in preiskuša nove stvari, pri čemer jo spodbujamo tudi v Zavodu Ypsilon.

Kaj se je zgodilo, da si pristala v Zavodu Ypsilon?

Nihče mi ni povedal za Zavod Ypsilon, ampak sem iskala takšno okolje. Malo sem iskala tudi mentorja in sem na spletu našla mentorstvo.si. Posredno sem tako prišla do Zavoda Ypsilon, o njem malo brala, rekla: »WOW, to je pa res dobro, da obstaja takšna skupnost!« Prijavila sem se lani konec avgusta, prišla na intervju in zdaj sem tu. Komaj sem čakala, da se kaj začne dogajati, zdaj pa je ves čas akcija.

Zakaj si iskala mentorja? Imaš kakšno poslovno idejo?

Želela sem nekoga, ki bi me usmerjal. Precej knjig sem prebrala, v katerih so pisali, da je dobro imeti mentorja in nekoga, s komur prideš do svojih ciljev prej, kot bi sam.

Zanimajo te startupi in želiš ustanoviti podjetje, če prav razumem?

Ja. Nek večji cilj je, da bi imela svoje podjetje in zaposlene zdravnike ali zobozdravnike, jaz bi bila pa bolj podjetnica, ne toliko zobozdravnica.

Ampak štiri leta si se trudila, da bi prišla na dentalno medicino, zdaj pa sploh ne boš zobozdravnica. Zakaj?

Zdi se mi, da je bolje biti podjetnik kot zobozdravnik. Pa tudi v tem smislu, da ne želim vsak dan delati kot zobozdravnik, ker je fizično naporno delo, čeprav mogoče ni videti tako. Mi je všeč, da nekdo pride na moj zobozdravniški stol, se malo pogovorim z njim, mu naredim lepo plombo in gre. V tem smislu je zanimivo, ni pa nujno, da bi jaz ves čas to počela.

Eden od tvojih projektov je Rattle Battle Fitnes Game. Kakšna je zgodba za tem produktom?

Ker nisem takoj prišla na faks, sem šla za tri mesece v London in tam videla to fitnes napravo, ki sem jo potem zelo dolgo časa iskala, da bi jo ali kupila ali uvozila. A ker je nisem našla, sem si rekla: »Pa dajmo mi to sami narediti, saj ne izgleda tako zakomplicirano!« Res smo se tega lotili in prišli do točke, ko jih imamo še nekaj doma, nekaj pa smo jih tudi prodali.

Vmes sem prišla že na neko drugo idejo in ne vem, če me Rattle Battle Fitnes Game še zanima. Moja druga ideja je oddaja koles. Nekaj starih koles, ki sem jih imela, sem prodala in videla, da me kontaktira zelo veliko Erasmus študentov. Erasmus študentje kupijo kolo, potem gredo nazaj domov in kolesa nimajo kam dati, zato sem se odločila, da jim bom kolesa raje oddala. Če mi kolo pripeljejo nazaj, vrnem nekaj denarja. Če mi kolesa ne pripeljejo nazaj, mi ostane toliko denarja, da lahko kupim novega. Trenutno se bolj s tem ukvarjam, ker so me kolesa bolj pritegnila kot Rattle Battle Fitnes Game. Moram pa najprej še vse izdelke prodati.

Kako deluje ta naprava in kako je izdelana?

rattle battle fitnes game

Na vogalu tulca sta dva ročaja, v tulcu pa je granulat, kot nek plastičen pesek. Ko telovadiš z napravo, se granulat še dodatno premika, s čimer narediš bolj intenziven trening v krajšem času. Preveri na Instagramu, da si lahko bolje predstavljaš. Ko delaš npr. trebušnjake, trebuh veliko bolj dela. Smisel je v tem: namesto, da bi delal trebušnjake na tleh, če jih delaš z našo napravo, se ni treba nikamor vsesti. Po eni minuti vadba postane kar težka. Ker smo imeli veliko stroška z izdelavo, skoraj 30 eurov na en izdelek, jih prodajamo za 40 eurov.

Kakšen pa je bil postopek izdelave in razvoja takšnega produkta?

Prvega sem naredila čisto brez veze. Doma sem našla nek žleb, ki ga je oče spojil skupaj, dodal dva ročaja, zvrtal luknjo, da sem lahko dala noter pesek. Pesek je tolkel kot pri norcih, bilo je nenormalno glasno! A nato smo preiskušali prototip in učinek je bil dober. Poiskala sem nekoga, ki oblikuje iz plastike in povedal mi je, da potrebujem kalup. Zelo dolgo sem iskala, kje ga dobiti in naključno srečala gospoda, ki struži les. Iz lesa mi je naredil kalup, a smo ugotovili, da les ni ravno natančen. Rob naprave je bil povsem zamaknjen. On mi je predlagal, da bi morala narediti aluminijast kalup, kar smo tudi naredili in je bilo malo bolje, ampak še vseeno ne tako optimalno, ker sta dva dela produkta zlepljena skupaj. Bolje bi bilo, če bi bil izdelek v enem kosu, ampak potem izdelka ne bi bilo mogoče vzeti iz kalupa. Nato sem šla še v Velenje v podjetje Plastika Skaza, kjer so mi že naredili ponudbo, da bi nadaljevali z razvojem izdelka in videli, če se to sploh splača izdelovati. Predlagali so, da bi ta dva kosa, ki sta zleplena skupaj, pritrdili z vijaki, kar meni prej ni prišlo na pamet. Tu se je potem ustavilo. Malo me je zapustilo zanimanje. Raje bi se osredotočila na kolesa in morda poiskala nekoga, ki bi se želel s tem ukvarjati. Dam mu vse, povem vse, samo naj dela, da ne bo šlo vse v nič.

Kakšno sodelovanje so ti ponudili v podjetju Plastika Skaza?

Plastika Skaza ima program za startupe, nekih 500 eurov bi me stalo, da bi optimizirali produkt. Težava je tudi v tem, da če delaš po kalupu, je kalup zelo poceni, plastika pa zelo draga. Dočim če imaš pravo orodje, ki stane okoli 10.000 eurov, bo vsaka plastika stala le 10 centov. Tukaj moraš pretehtati, kaj se bolj splača. Je pa bilo res zanimivo. V Plastiki Skaza imajo vse dobro urejeno, predstavili so nam proizvodnjo, in npr. nisem vedela, da izdelujejo stole za Ikeo. Res dobra izkušnja.

Kako pa je s temi kolesi, na kakšen način si se lotila posla?

Začela sem marca letos. Ko so prišli novi Erasmus študentje, sem objavila oglas na bolhi, med seboj so si povedali in sem jih takoj oddala 30. Trenutno nisem še niti oglaševala prek Facebooka. Predvidevam tako, da kupim več koles, ki jih bom uvozila iz Turčije, kar stane nekje 17 eurov na kolo, v Sloveniji pa je 20 eurov polomljeno kolo in moraš odšteti še za servis. Kupujem stara kolesa, da je nižji strošek. Imam že kar težavo s prostorom, ker je to okrog 100 koles in potrebujem kar veliko garažo. Načrt je, da do septembra zaključim šolanje, potem me bodo zaposlili, ker moram narediti enoletni staž, kot neka plačana praksa, ki jo moram nujno opraviti. Odprla bom popoldanski s.p., da bo manj stroška, lahko izdajam račune in več delam na marketingu.

Kje pa dobivaš vse te poslovne ideje?

Predvsem verjamem, da mora vsak nekaj delati. Če ne bi prodala prvih koles in ugotovila, kaj Erasmus študentje potrebujejo, sploh ne bi prišla na idejo. Ko nekaj delaš, lahko vidiš problem in začneš iskati rešitev. Včasih sem mislila, da ko dobiš idejo, si že podjetnik. A da tista mala ideja sploh pride in kaj vse je treba potem še narediti, je ogromno dela. Ideje že pridejo, a realizacija je večji problem kot ideja.

Napake pomagajo, da se hitreje učiš?

Zagotovo. Vse, kar naredim narobe, premislim, kaj se je zgodilo in kaj se ne sme več. Ugotovitve si tudi zapišem. Če si enkrat izgubil, zakaj bi še enkrat?

Kakšen pa je tvoj nasvet mladim, ki še ne vedo, kaj bi počeli v življenju?

Kar sem si zamislila in vem, da bom to tudi naredila, je, da nikoli ne bom šla v običajno službo. Ker kadar grem kam delat, npr. pomagat mami, pridem domov in se mi zdi, da sem tako utrujena, da ne morem niti razmišljati več. Zdi se mi, da je to največji problem naših služb. Razumem, da je treba v službo, ampak si potem tako utrujen, da se ti nič več ne da in niti nimaš nobenega interesa. Za razmišljanje ali pa ustvarjanje nečesa novega, pa potrebuješ čas. Sicer vem, da je podjetništvo bolj tvegano, veliko je strahu, a nekako sem se sprogramirala, da ne gledam na službo, ampak kaj bom svojega ustvarila. To se mi zdi pomembno. Da ne iščeš samo neke varne službe, ki nato sploh ni varna pa še celo tvoje življenje bazira na tej službi.

Na kratko o Kiari

kiara hauptman small

Katero knjigo priporočaš?

Robert Rolih, The Million Dollar Decision.

Kaj je tvoj moto?

Manj govori in več delaj.

Kdo je tvoj vzornika?

Precej poslušam Garya Veynerchuka, on mi je trenutno TOP. Zdi se mi, da govori življenjsko iz izkušenj, njegov način govora in energija sta mi všeč. Vedno kaj pametnega pove, vedno najde odgovor. Fajn ga je poslušati.

Kaj je zate sreča?

Da ležim na plaži in ne mislim na nič.

Najboljša stvar, ki se ti je zgodila v življenju?

Da sem prišla na fakulteto, predvsem zato, ker sem se morala zelo potruditi. Zaradi visoke omejite sem se morala najprej vpisati v Mariboru, potem v Ljubljani, potem sem še enkrat prestavila vpis, tako da sem po štirih leti prišla tja, kamor sem želela.

Največji izziv, s katerim se soočaš?

Zadnje čase mi je izziv, da se naučim hitrih odločitev. Včasih sem o kakšni stvari že odločena, ampak nato še enkrat premislim in brez veze izgubim dva dni časa, čeprav sem vedela že v isti sekundi, kakšna bo odločitev. Tega se trenutno poskušam naučiti: da sprejemam hitre odločitve, čeprav so težke.

Kaj bi spremenila na sebi?

V tem trenutku, kaj bi spremenila? Na fakulteti delam raziskovalno nalogo in če bi bilo mogoče, bi zdaj nehala. Ampak sem se v to podala in bom zdaj speljala do konca, čeprav sem ugotovila, da raziskovanje ni zame.

Tvoja sanjska destinacija?

Kjerkoli, kjer sta plaža in toplo morje.

Katera karakterna lastnost te najbolje opiše?

Zdi se mi, da sem precej mirna, da se veliko smejem (tudi kadar se ne bi bilo treba), rada se učim, kar me zanima. Dobro je to, da sem si zadala slediti svojim ciljem in da me od tega ne odvrača preveč stvari. S tem mislim prijetne stvari, ki jih je treba trenutno opustiti. Sem zanesljiva, a kdaj pa kdaj nekaj začnem, izgubim zanimanje in se lotim česa drugega. Tudi to bi rada spremenila, da ko se nečesa lotim, naredim to v kosu, zaključim in začnem s čim novim.

Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.