Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

“Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2017 v ABC Hubu (spodnja etaža...

Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

Prijavi se na brezplačne programerske delavnice “Innovation Jam Course” s predavatelji iz Smart...

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

     Si predstavnik-ca generacije Y, proaktiven-a, talentiran-a in poln-a novih...

  • Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

    Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

  • Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

    Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

  • Postani član/članica Zavoda Ypsilon

    Postani član/članica Zavoda Ypsilon

 
 
 

Jaka Hrovat: »Moja generacija se ne zaveda, da nenehno učenje v nedogled še ne prinese rezultata.«

Torek, 25 Julij 2017 09:57

JAKAHROVAT 01

Jaka se s podjetništvom ukvarja že od najstniških let. Leta 2012, ko je bilo gospodarstvo v krizi, se je pridružil družinskemu podjetju in ga popeljal do novih uspehov. Jakova zgodba nam je lahko v navdih in opomin, da je treba ideje, ne glede na končni izid, čim prej postaviti v prakso.

Kakšni so tvoji začetki v podjetništvu in kako si začel delati v družinskem podjetju?

Naše družinsko podjetje Mizarstvo Hrovat, ki ga je ustanovil stari oče, je staro 50 let, jaz sem tretja generacija. Zgodbi sem se priključil pet let nazaj. Pred tem sem imel svojo spletno trgovino skuterist.si, prodajal sem nadomestne dele za mopede, skuterje in motorje. V podjetništvu sem že od svojega 16. leta. Svojo spletno trgovino sem uspešno vodil pet let, bili smo tudi na hrvaškem trgu. Nato sem trgovino prodal in še isti dan začel ustvarjati skupaj z očetom.

Kako vidiš svojo prvo podjetniško pot?

Dobil sem lastna znanja, izkušnje, praktično sem bil še kot otrok v tej odgovorni vlogi. Prejšnja zgodba s trgovino Skuterist, ki še zdaj obstaja, me je spremenila. Sploh v tistih najstniških letih, ki človeka resnično zaznamujejo za celo življenje. Name je to vplivalo tako, da sem želel še naprej ostati v podjetništvu. Zdaj kot tretja generacija delujem v družinskem podjetju in želja od prvega dne naprej je bila, da podjetje razvijamo, vpeljemo nove izdelke, ki bodo na trgu zanimivi.

Naša generacija je bila leta 2008 še po fakultetah in srednjih šolah, večina med nami nima konkretne podjetniške izkušnje iz tega časa. Kako pa si ti doživel gospodarsko krizo?

Ko se je leta 2008 začela kriza in se je gospodarstvo zlomilo, sem v najtežjih trenutkih dobil željo po ustvarjanju lastne podjetniške zgodbe. Če me sprašujete, kako primerjam krizo s tistim, kar je bilo prej ... Ne vem, ker sem v krizi začel. Navajen sem vsega hudega, ker so bili res težki časi, brez denarja je bilo treba iz »nič« narediti »nekaj«. Kriza je lesnoobdelovalna podjetja močno zdesetkala. K sreči smo pravi čas stopili skupaj, naredili potrebne spremembe in ujeli zadnji vlak na poti k digitalizaciji. Iz polizdelkov (prej smo delali lesene letvice, mize in klopi), smo se preusmerili v končne izdelke in storitve na ključ. Danes ponujamo celovito zunanjo opremo za hišo in vrt. Večinoma lahko vse, kar je iz masivnega lesa za zunanjo uporabo, dobite pri nas. Ponudba se stalno dopolnjuje, vsaka referenca je nova motivacija za naprej, vse se objavlja na spletnih straneh ... Več kot je dela, več je tudi volje in financ za nadaljevanje razvoja. Še posebej v lesarski panogi, kjer je že v osnovi zelo nizka dodana vrednost, je zelo težko priti ven iz začaranega kroga, v katerem garaš 12 ur na dan samo zato, da pokriješ stroške, 13. ura pa gre za razvoj.

Kakšna je tvoja vloga v podjetju?

021 2

Z očetom skupaj vodiva podjetje. Oče je specialist na tehničnem področju, navajen je prodajati in reševati na videz nerešljive probleme. Jaz pa sem se namerno hotel usmeriti v marketing, zato ker oče niti ni imel časa, da bi nabiral znanje. Jaz pa sem bolj dovzeten za te stvari, saj sem rastel z elektroniko in me to tudi zelo zanima. Razvoj podjetja je z digitalizacijo zelo povezan in ker sem v tem domač, lažje pridobivam nova znanja.

Kje pa je glavna razlika v organizaciji podjetja pred tvojim prihodom in sedaj?

Pri fantih v proizvodnji se ni veliko spremenilo. Več jih je in vsi smo srečni, da je dela dovolj. Veliko pa se je spremenilo na samem področju informatike. Prej je bil oče sam v pisarni in je skrbel za štiri zaposlene v proizvodnji, da so imeli delo in plače. Pri birokraciji in vodenju financ mu je pomagala sestra Tatjana, ki je v podjetju še vedno aktivna. Danes nas je polovica v prodaji in polovica v proizvodnji. To pa zato, ker ponujamo personalizirane izdelke. Usklajevanje želja stranke in tehnična izvedba tako zahtevata veliko časa, zato tudi vsaka stranka dobi svojega referenta, ki jo vodi čez celoten proces nakupa. Pravzaprav smo postali storitvena dejavnost, ker si vzamemo čas, da razumemo stranko in posledično dosegamo višjo ceno na trgu. Ta je pogojena z najvišjo možno kvaliteto. Večina lesarskih podjetij je ujeta v tistem krogu, ko ni dovolj časa za stranke, ker so preveč ujeti v operativo. Zelo je pomembno, da smo splezali ven, ker šele zdaj, ko imamo dobre reference in stranka vidi, da lahko izpolnimo njene želje, prihajajo nove stranke. Seveda pa je vse povezano z marketingom. V bistvu nismo več mizarji, postali smo informatiki. Pisarniško delo je torej prenos informacij od stranke do proizvodnje ter skrb, da med procesom ne pride do zapletov.

Od 2012 do danes ste precej povečali prodajo. Lahko o tem več poveš? Mogoče imaš kak praktičen nasvet, kako vam je uspelo?

Proces je šel v resnici bistveno bolj počasi, kot se zdaj sliši. Mogoče lahko nekdo, ki danes odpira podjetje z digitalnimi storitvami, naredi te korake hitreje. Pri nas pa je bila zgodba stalno povezana s stroški in s tem, kaj lahko naredimo s prigaranim zaslužkom. Vizija je bila ves čas jasna, načrte smo vedeli vnaprej. Z očetom sva vedela, kaj morava narediti. Preden pa je prišel trenutek, ko se je pokazala priložnost, je bilo veliko garanja. Vedel sem, da potrebujemo prodajno ekipo, vedel sem, da moramo marketing preseliti na Facebook, Instagram, pošiljati e-novičnik, pisati bloge, da moramo dnevno osveževati spletne strani, vse to smo vedeli, ampak za to ni bilo ne denarja ne časa. Postopoma, ko smo se borili za stranke in večali prodajo, smo si lahko privoščili okrepitev in stvari so se začele razbremenjevati. V teh letih se je zgodilo, da vsako leto zrastemo za 20 odstotkov, kar nam omogoča financiranje nadaljnje rasti. Vsako leto se naredi kakšen velik korak naprej. Recimo, ko sem prišel v podjetje, smo v ponudbo dodali brunarice, ki jih uvažamo iz tujine in smo distributerji. Dodali smo lesene vroče kadi, savne ter druge butične izdelke, ki pa so zelo zanimivi, drugačni in inovativni. Ideje se stalno dopolnjujejo. Ko enkrat uspeš, imaš več časa poslušati stranke, kaj želijo, razviješ nov izdelek, ga ponudiš trgu in imaš iz leta v leto več možnosti, iz leta v leto je lažje rasti.

Vaš trenutni izziv je prehod na tuji trg. Kakšne so tvoje izkušnje s tem in kaj je najbolj zahtevno pri osvajanju novih trgov?

Od prvega dne ko sem prišel v podjetje, je bila moja želja, da prodaja teče neodvisno od mene, da se lahko posvetim razvoju in prodoru na tuje trge. Letos marca mi je končno uspelo in zdaj lahko rečem, da sem prodajo prepustil sodelavcem. Lansko leto smo znotraj ekipe razvijali strategijo, kako priti na tuje trge z našimi vrtnimi hiškami Cubie, ki so se na slovenskem trgu zelo dobro prijele. Gre za izdelek visokokakovostnega razreda, namenjen je vsem, ki želijo imeti lepo urejen vrt in moderno vrtno hiško. Letos marca smo poskusili v Italiji in Avstriji z novo spletno stranjo, z novo blagovno znamko, z luštno zgodbico. Od takrat naprej se skoraj popolnoma posvečam temu projektu.

Nekako v dveh do treh mesecih spoznaš, kaj trg pričakuje od tebe in kaj lahko ti pričakuješ od trga. Hitro se je izkazalo, da v Italiji ni bilo toliko potencialnih kupcev, kot smo mislili, da jih je, medtem ko je v Avstriji zadeva stekla, zato gremo s polnimi močmi naprej. Imamo zadovoljne kupce, imamo dobro postavljene temelje, zdaj je treba zgodbo samo še nadaljevati, ampak spet: te stvari gredo počasi. Nič se ne zgodi čez noč, govorim o enem letu garanja, stroškov, informiranja, učenja, predvsem iskanja prave ekipe, stalno so spremembe in iz dneva v dan ne veš, kaj dobiš.

Kako iščeš ekipo zaposlenih?

Mislim, da sem kar spremenil način, ki sem ga imel še dve leti nazaj. Ko sem naredil nekaj napak, vzel kakšno osebo, ki ni bila kompetentna, sem začel malo raziskovati, kako kadrovati. Našel sem sistem, kako speljati razgovor, kakšne teste dati ljudem na razgovoru, a še vedno je najbolj pomembno, da se razumeš s človekom. V podjetju se gledamo vsak dan po deset ur in to je lahko zoprna zadeva, če ni ujemanja. Za določeno delovno mesto potrebuje zaposleni določene kompetence, kar preverjam na razgovorih, sledi en mesec poskusne dobe. So pa to zelo hitre odločitve, ker nimamo dosti časa za analiziranje. Podobno testiramo tudi trg, naučil sem se, da pretirano analiziranje ni dobro, ker zahteva čas in denar. Zato je veliko ceneje in hitreje narediti test kar na trgu in vidiš v enem mesecu ali bo šlo skozi ali ne.

Kakšni so cilji za prihodnost glede vstopa na nove trge?

Cilj je »cel svet«, ampak je treba iti korak za korakom. Avstrijski trg želim pripeljati do te točke, da funkcionira brez moje prisotnosti pri operativnih delih, šele potem se lahko lotim novih projektov. Dokler projekt ne bo pil vode, bom delal na tem. Bo to trajalo en mesec, eno leto ali pet let pa je vprašanje trga in mene, kakšne odločitve bom sprejemal v bodoče. Za naprej je želja Nemčija, Švica in tudi širitev ponudbe z drugimi izdelki. Z očetom pomagava tudi bratu, ki ima svojo pivovarno Mister, ki jo peljemo kar v sklopu družinskega podjetja. Z očetom ga usmerjava, pa tudi moje znanje zelo pride prav, kako oglaševati blagovno znamko piva, ker je zgodba podobna. Potem ko enkrat razumeš, kako se trg obnaša, so stvari bistveno lažje, kot za nekoga, ki prvič vstopa v podjetništvo. Smo že kar dobra ekipa, povezani smo, dobro se razumemo in drug drugemu pomagamo.

Kaj je tvoj nasvet mladim, ki so na začetku poti?

Lansko leto sem prišel v Zavod Ypsilon. Na prvih predavanjih in druženjih sem videl, koliko znanja imajo člani in članice. Mislil sem si, kaj tukaj sploh počnem, sem osmo leto v podjetništvu, a nimam pol toliko znanja o marketingu, mreženju in sem bil zelo fasciniran. Ko sem začnel spoznavati vse te ljudi, sem videl, da se je njihovo znanje potrdilo, videl pa sem še drugo plat, da tem ljudem dejansko manjka izkušenj in prakse.

Moja generacija se ne zaveda, da nenehno učenje v nedogled še ne prinese rezultata. Okoli sebe imam ljudi, ki že vse življenje sanjajo o podjetništvu, hodijo po različnih delavnicah, se izobražujejo, pa ni nič od njih. Še vedno so na isti točki, kot so bili pet let nazaj, samo da so si glavo napolnili z informacijami, ki pa se ponavljajo. Seveda je dober občutek, ko prebereš knjigo o osebnostni rasti in motivaciji, kar ti da zagon za naprej, ampak to še zdaleč ni dovolj.

Vi imate krasna izhodišča. Nikoli v zgodovini ni bilo lažje uspeti v podjetništvu kot danes. Dostop do znanj, dostop do informacij, ljudje vam jih nosijo na pladnju ... ampak drugi korak, ki je bistveno težji, naredi redko kdo. Enkrat se je treba odločiti, da je dovolj učenja in se spraviti za mizo ter garati vsak dan 15 ur naslednjih pet let. To je tista stvar, ki manjka. Šele na tej točki te življenje prizemlji, tukaj vidiš, kaj je sploh pomembno, vidiš, s kakšnimi težavami se dejansko sooča podjetnik. Ne berite na forumih in blogih o »sedmih potencialnih težavah v podjetništvu«. To je larifari. Treba je iti v borbo in nekaj narediti, šele potem vidiš, kaj pomeni garanje, kaj pomeni, boriti se za stroške in za plače. Če si v tej zgodbi dovolj dolgo, če si psihično dovolj močan in greš uspešno čez vse ovinke, potem se na dolgi rok lahko obrestuje.

Na kratko o Jaku

032 2x small

Kaj je tvoj moto?

Nimam nekega posebnega stavka, ki bi si ga ves čas ponavljal. »Whether you think you can or you can't, you are right,« je rekel Henry Ford in tega lahko povem iz glave tudi ob treh zjutraj, ni pa to edino gonilo.

Katero knjigo priporočaš v branje?

Nazadnje sem prebral Tonya Robbinsa, Re-Awaken The Giant Within. Vsakomur priporočam. Na temo marketinga pa mogoče Cashvertising ali pa Jab Jab Jab Right Hook, Gary Vaynerchuck.

Najboljša stvar, ki se ti je zgodila v življenju?

Vsak dan zjutraj, ko se zbudim.

Največji izziv, s katerim se soočaš?

Trenutno vstopamo na trg Avstrije z vrtnimi hiškami Cubie, ki so v Sloveniji že peto leto. Smo na točki, ko moramo zadevo narediti profitabilno. Smo na tistih težkih odločitvah, kako naprej, kaj narediti. Trg je, prodali smo, zdaj pa moramo optimizirati zadevo. To so včasih zelo boleče stvari.

Karakterna lastnost, ki te najbolje opiše?

Trma.

Kaj je zate sreča?

Vsak človek ima vrednote, ki so mu blizu. Če so pozitivne in če dobro vplivajo na človeka, naredijo tudi dobro počutje. Ko pa so vse te vrednote izpolnjene, potem je človek srečen.

Tri najpomembnejše vrednote?

Uspeh, rast in ljubezen.

Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.