Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

“Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra 2017 v ABC Hubu (spodnja etaža...

Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

Prijavi se na brezplačne programerske delavnice “Innovation Jam Course” s predavatelji iz Smart...

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

     Si predstavnik-ca generacije Y, proaktiven-a, talentiran-a in poln-a novih...

  • Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

    Poteguj se za nagrade v vrednosti 2500 € na “Innovation Jam Challenge”

  • Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

    Nauči se programiranja z “Innovation Jam Course”

  • Postani član/članica Zavoda Ypsilon

    Postani član/članica Zavoda Ypsilon

 
 
 

Domen Pokorn: »Pojdimo ven iz cone udobja, da bomo naredili boljšo prihodnost.«

Torek, 29 Avgust 2017 07:11

mailing 22.8 01

Domen Pokorn nas je v Zavodu Ypsilon takoj navdušil predvsem zato, ker ga je zanimalo socialno podjetništvo in ker smo pri njem dobili občutek, da misli s svojo glavo, si upa dvomiti v postavljene sisteme ter si želi spremembe na bolje. Danes se ukvarja predvsem z marketingom, a verjamemo, da ga v prihodnosti čaka še marsikaj zanimivega.

Kaj trenutno počneš?

Kakšno leto nazaj sem se začel ukvarjati z vsebinskim marketingom, predvsem pa s pisanjem člankov. Do nedavnega sem imel par strank, za katere sem pisal prek avtorske pogodbe. Med drugim sem pisal tudi blog za Jako Hrovata, kar pa je zaradi dobrega sodelovnja preraslo v redno delo v marketinškem oddelku njegovega družinskega podjetja. Bistvo je, da če se trudiš in vztrajaš, priložnost vedno pride.

Kako si zaplaval v marketinške vode?

Začel sem kot ljubitelj branja in pisanja člankov. Iz tega sem prešel na vsebinski marketing, zdaj pa grem tudi širše: vodenje poslovnih strani na Facebooku, Instagramu in drugih družabnih omrežij. Ves čas se dopolnjujem in rastem z novim znanjem.

Kaj je pri pisanju člankov najbolj pomembno?

Veliko ljudi piše samo zato, da piše. Nekaj skupaj sestavijo in taka besedila nimajo duše, niso zanimiva za bralca. Ne glede na to, o čem pišem, naj bo o dopustu ali na drugi bolj tehnično obarvan tekst, vedno poskušam izhajati iz stališča potencialnega bralca. Tako ali tako imamo različne baze bralcev, a se je treba vprašati: kaj bi bralec ob napisanem občutil oziroma kakšne so njegove želje, zakaj bi se nekdo odločil prebrati naš članek? Na tak način poskušam posredovati informacije, da bralca pritegne in da dejansko nekaj dobi od članka. Ne samo, da je članek namenjen pozicioniranju na Googlu. Dejansko morajo biti koristne informacije za bralca, da uživa v branju. Ko prebere moj članek, lahko reče, OK, to je bilo pa v redu.

Na katerem koncu palice si: pišeš za Google ali za bralca?

Bolj za bralca. Zaradi tega so članki veliko bolj uspešni, posledično tudi Google rangira višje. Če pišemo zgolj tehnično na izbrane ključne besede, na koncu izpade zelo prisiljeno. Bralec ve, kdaj je članek napisan iz nekega znanja, ne samo iz tehničnega vidika. Slednje ni v redu, posledično ni dosežka za podjetje ali nekoga, ki želi nek napredek.

Vključen si v Mentorski program – Uči se od najboljših. Kaj ti pomeni mentorstvo in kako poteka?

Moj mentor je Grega Čufer, najin odnos pa je »dam-daš«. Že na začetku, ko sva začela z mentorskim odnosom, sva se odločila, da se bova učila drug od drugega, iskala sva sinergijo iz obeh strani. Andreja Hiti mi je predstavila Grega, kot mentorja pa sem ga vzel predvsem za osebnostno rast, ravno zaradi pomanjkanja samozavesti. Ko sva se spoznala, sva se takoj razumela, povedal sem mu, kaj me muči in že na prvem sestanku mi je zelo pomagal z zelo uporabnimi nasveti. Sprva to ni bil mentorski odnos, dobila sva se, ker mi ga je Andreja priporočila, da mi lahko pomaga, šele čez nekaj časa pa sva se dogovorila, da bo to mentorski odnos. Od takrat se dobiva enkrat do dvakrat na mesec in se pogovarjava o napredkih ter težavah na področju osebnostne rasti, o premagovanju ovir, ki so v vsakem izmed nas, kako postati bolj samozavesten, bolj prepričljiv ... Zadava si tudi praktične naloge. Ravno na zadnjem sestanku sva rekla, da greva ven iz cone udobja in da do naslednjič poskusiva vprašati kakšno neumnost. Tako bova videla, da ni nič narobe spraševati, da ljudje radi pomagajo in da zaradi tega ne bo nihče izpadel bedak.

Bi tudi ti poskusil postati mentor?

Ne vem, če sem na to že pripravljen, bi pa v prihodnosti dejansko imel mentoriranca. Mogoče na podobnem področju kot zdaj delava z Gregom, da bi tudi svoje znanje o osebnih odnosih, ki sem ga pridobil na Fakulteti za socialno delo, prenesel na nekoga, ki bo na podobni poziciji kot sem trenutno jaz. Zadnja pol leta, kar sem v Zavodu Ypsilonu, sem sam pri sebi opazil velik napredek, zato bi lahko nekoč tudi drugim pomagal na poti do uspeha.

Zakaj si se pridružil Zavodu Ypsilon?

V Zavod Ypsilon me je pripeljal Jaka Hrovat. Že kar nekaj časa sem iskal nekaj podobnega, nekaj več. Ni me zanimalo tista pot, da bi samo opravil diplomo, nato pa šel v službo ... Nisem se videl v tem, hotel sem nekaj več in tak je tudi Jaka, ki ima podjetniško žilico že v družini. Veliko sva se pogovarjala o tem, šla sva na nekaj seminarjev, ko je povedal, da se je pridružil Zavodu Ypsilon in me je povabil naj pridem zraven. Najprej sem prišel na Success Story z Gretchen iz Ashoke in kmalu za tem sem se tudi včlanil. Ostalo je zgodovina (smeh).

Imam še eno malce nenavadno vprašanje: Če bi danes ob polnoči umrl, po čem želiš, da si te zapomnijo?

Po dobrosrčnosti in prijaznosti, da sem vedno pripravljen ljudem pomagati, tudi če kdaj žrtvujem sam sebe. Po drugi strani pa bi hotel spremeniti svet na bolje. Ni vse tko črno kot je videti na prvi pogled in to poskušam širiti naokoli. Pomagajmo drugemu drugemu z nasveti, pojdimo ven iz cone udobja, da bomo naredili boljšo prihodnost.

Kje pa vidiš glavne probleme Sloveniji, s čim bi se mladi morali ukvarjati?

Še vedno smo v sistemu, kjer nas učijo, naj naredimo šolo, naj gremo študirati, pa bomo dobili dobro službo. Ni res. A kakor je klišejsko, se še vedno dogaja. Ampak kruta realnost je, da ko enkrat pridemo iz fakultete, mislimo, da bomo poslali eno prošnjo in takoj dobili službo. Ni tako. Mogoče bomo mi tista generacija staršev, ki je videla to realnost in bomo drugače učili svoje otroke, ampak zaenkrat je še vedno tako, da takšno razmišljanje prevladuje. A na žalost je tako, da en odstotek najboljših diplomantov dobi službo, ostalih 99 odstotkov pa se mora znajti po svoje. Moralo bi biti več proaktivnosti s strani mladih, njihovih staršev ter profesorjev, slednji ogromno vplivajo na razvoj mladih. Tudi sistemsko bi lahko kakšne programe spremenili, da bi pridobili bolj uporabna znanja. Trenutno dobivamo neko znanje, ki nam drugje kot na maturi ne bo nikoli zares koristilo. Potrebujemo bolj fokusirane programe glede na želje posameznika. Že v srednji šoli bi se lahko nekateri specializirali za biologijo, drugi za podjetništvo, tretji za ekonomijo itd. Na tak način bi lahko pridobili veliko več znanja.

Tvoj nasvet mladim, ki so šele na začetku poti?

Just do it. Resno. Temu dolgo nisem verjel, bil sem v tistem krogu, kjer smo kolebali, ali se splača, bi ali ne bi, danes pa pravim: Just do it. Nihče vas ne bo pojedel, veliko ljudi je, ki bodo pomagali, veliko je organizacij, ki pomagajo na poti do uspeha. Velikokrat pot ni lepa, je težka, ampak lahko rečem, da se splača. Če že ne zaradi drugega, zaradi ljudi, ki jih spoznaš in vidiš, da obstajajo uspešni ljudje, ki so pripravljeni pomagati, da ni vse tako črno. Mogoče bi ob tem rekel še, da opazim, koliko je nekega negativnega mišljenja. Zato kot posamezniki, ki smo pozitivno naravnani, poskusimo to širiti naprej, spodbujati druge. Če ne drugega pokažimo z zgledom, bodimo vzorniki in poskušajmo z vzorom voditi prihodnje generacije. Če mi, ki se tega zavedamo, ne bomo naredili nič, potem se nikoli nič ne bo spremenilo. Tisti, ki se ne zavedajo, so v svojem mehurčku negativnosti, zato tako ali tako ne bodo nič naredili. Žalostno je ravno to, da negativni ljudje največ drugih potegnejo za seboj, na drugi strani pa mi ne naredimo enako, da bi toliko pozitive potegnili za seboj. Mogoče kot zaključna misel: če smo pozitivno naravnani in proaktivni, poskusimo to čim bolj pokazati drugim. Udejstvovati se in spodbujati, da bodo drugi videli, da je mogoče in da dobijo kontrast negativnosti z neko močno pozitivno stranjo.

Na kratko o Domnu

Kaj je tvoj moto?

When the power of love overcomes the love for power, the world will be at peace.

Katera karakterna lastnost te najbolje opiše?

Trma.

Kaj je tvoj največji dosežek?

Da bom dobil sina.

Kaj bi spremenil na sebi?

Čeprav sem si že velikokrat dokazal, da zmorem, pa bi še vedno rad bolj verjel vase, v svoje cilje in sposobnosti.

Kaj je tvoj največji izziv?

Velikokrat mi morda malo zmanjka fokusa in to je trenutno največji izziv, s katerim se spopadam.

Katero knjigo priporočaš?

Zadnja knjiga, ki sem jo prebral je Doktrina šoka od Naomi Klein. Zelo dobra knjiga, ki odpira oči. Trenutno pa berem Expert Secrets od Russella Brunsona, ki opisuje, kako zgraditi posel, kako voditi svoj profil na družabnih omrežjih ... zelo koristna knjiga in bi jo kar priporočal.

Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.