Y.blog

Problemi mladih podjetnikov: Ustanovitev socialnega podjetja

social

Danes se mladi le stežka odločijo za samostojno pot v podjetništvu ali za samo ustanovitev podjetja, kaj šele, da bi se odločili za ustanovitev socialnega podjetja, katerega ustvarjanje dobička ni glavni cilj opravljanja dejavnosti.

Avtorica: Maša Zgonec, članica Zavoda Ypsilon

Temu v najzgodnejši fazi pripisujem pristopu v šolskem sistemu, ki stremi k standartiziranemu izobraževanju še za potrebe industrializacije. To obdobje je že davno mimo.

Uradne izobraževalne ustanove zatirajo kakršnokoli kreativnost ter razmišljanje izven okvirov, kaznujejo za napake. Te vrline pa so v podjetništvu več kot dobrodošle, če ne celo nujne. Napake so vedno prisotne in nebi smele odvzemati poguma, vztrajnosti in potrpežljivosti.

Tudi mentaliteta ljudi oz. splošno pričakovanje družbe je, da si posamezniki najdejo varno zaposlitev. Spremembe je potrebno uvajati že pri najmlajših in njihovih bližnjih.
Da ne omenjam stremenje trendov k potrošništvu in kapitalizmu.

Drugi izziv pri ustanovitvi podjetij sta zakonodaja in visoki davki.

Za socialno podjetje ni niti predpisana statusna oblika, posledično ni nobenih davčnih olajšav ali drugih ugodnosti pri fiksnih stroških, ki bi jih lahko koristila socialna podjetja.

Glavni namen socialnih podjetij je zaposlovanje ljudi iz ranljivih skupin, poleg tega pa ustvarjanje dobička ni v ospredju, oz. se lahko deli največ 20% ustvarjenega dobička v tekočem letu, v katerega pa so vključeni vsi zaposleni.

Zakonodaja s svojimi ovirajočimi in nerazdelanimi zakoni ne spodbuja tovrstnega podjetništva.

Poleg tega je socialno podjetje vezano bolj na družbeno koristna področja, kar je prav. A vendar vzporedno deluje veliko organizacij, ki so financirane iz javnih sredstev in nato tem podjetjem predstavljajo nelojalno konkurenco.

Mnogi se že v pridobitnih dejavnostih utapljajo z vedno višjimi stroški dela, delavcev in plačevanjem davkov. Sploh v začetku podjetniške poti. To rešujejo z nižanjem plač, nezadovoljstvom delavcev, ki so prisiljeni živeti iz dneva v dan - izkoriščanjem - kar pa tudi sama ne vidim kot etično in družbeno odgovorno poslovanje, ki bi ga rada pripisala značilnostim socialnega podjetja.

Že v podjetništvu se nekateri komaj preživijo, sploh s.p.jevci kot prekarni delavci. Za socialno podjetništvo pa je potrebno še veliko več etike, poštenja in nesebičnosti.

Socialna podjetja si predstavljam kot podjetja, ki poslujejo etično, moralno in družbeno odgovorno, ter na ta način kar največ prispevajo k skupnosti.

Zaposleni so tretirani prijaznejše, z višjimi plačami kot le minimalnimi, s katerimi lahko dejansko živijo življenje. Podjetje dobiček vlaga v razvoj ali se deli med zaposlene. Veliko vlogo pa ima tukaj tudi višina davkov. Zakonodaja bi morala biti prijaznejša, ob enem pa naj bi bil zagotovljen nadzor.

Situacija se premika, vedno več se ozavešča in spodbuja k socialnemu podjetništvu, pa vendar je potrebnih še veliko pobud in sprememb.

Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.