Konferenca ob zaključku drugega cikla Made with Y: Future of work

Konferenca ob zaključku drugega cikla Made with Y: Future of work

Dragi Ypsilonovci, Zaključujemo 2-letni projekt »Made with Y«, trening mladih profesionalcev za...

Y.business delavnica: »Google AdWords oglaševanje«

Y.business delavnica: »Google AdWords oglaševanje«

Se želite s svojo dejavnostjo na trgu dobro pozicionirati? Pridobite svoje stranke preko Google...

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

Postani član/članica Zavoda Ypsilon

     Si predstavnik-ca generacije Y, proaktiven-a, talentiran-a in poln-a novih...

  • Konferenca ob zaključku drugega cikla Made with Y: Future of work

    Konferenca ob zaključku drugega cikla Made with Y: Future of work

  • Y.business delavnica: »Google AdWords oglaševanje«

    Y.business delavnica: »Google AdWords oglaševanje«

  • Postani član/članica Zavoda Ypsilon

    Postani član/članica Zavoda Ypsilon

 
 
 

Tadeja Srša: Ne obupaj, vztrajaj in obrestovalo se bo

Tadeja Srša intervju

Tadeja Srša je članica Zavoda Ypsilon, ki je prvo zaposlitev iskala v času krize 2008. Spomin na tiste čase je grenak za mnoge mlade. Precej jih je moralo svojo srečo iskati v tujini. Tudi Tadeja je morala storiti korak več, da bi prišla do prve zaposlitve. Njen trud pa se je obrestoval in počasi, a vztrajno je napredovala, kar počne še danes.

Tvoja zgodba je kjub rosnim letom polna vzponov in padcev. Zanima me, kakšni so bili tvoji začetki karierne poti med krizo 2008?

Kot germanistka nisem našla službe. Sprva sem delala začasno, nadomeščala porodniško, nato pa nisem več dobila zaposlitve, zato sem šla naprej študirat komercialo, česar ne bi storila, če ne bi doživela krize. V tistem času je bilo treba prijeti za vsako delo. Tako v začetku nisem bila ne germanistka, ne komercialistka, ampak tajnica. Začetek je bil res težak.

Si takrat vedela, kakšen bo razvoj tvoje kariere?

Takrat sploh nisem vedela. Glede na to, kako se je začelo, sem mislila, da bom vse življenje tajnica, česar mi je bilo škoda, ker to ni bila smer, ki bi me zanimala. Od študentke sem počasi napredovala do vodje pisarne, ampak sem se odločila, da tajništvo ni zame in ubrala drugo pot. Odločila sem se, da grem še enkrat od začetka. Takrat sem prišla v Lidl Slovenija, kjer sem bila sprejeta v nabavo kot referentka in tako začela iz nič. A izkazalo se je, da so se izkušnje, ki sem jih pridobila v prejšnji službi, obrestovale. Navsezadnje sem prejela vabilo, da odidem v Nemčijo, kjer sem delala na projektu SAP-ja. To se je zelo hitro razvedelo in zdaj so me vabili, naj se vrnem v Slovenijo. Kar sem tudi storila. Nemčija je super, ampak dom je samo eden.

Če prav razumem tvojo izkušnjo, si bila postavljana v situacijo, kjer so se tvoje sanje in želje obrnile na glavo. Kakšna je bila ta izkušnja?

Rekla bom, da je bilo kar hudo. V Ljubljano smo vsi prišli z velikimi pričakovanji glede študija, mislili smo, da bo vse perfektno. A nato vidiš, da ni vse tako. Tolažba je, ko ugotoviš, da nisi edini. V naši generaciji velika večina ni takoj našla zaposlitve. Študentski statusi so se vlekli po 10 let in več. Nekateri se niso tako hitro postavili na noge, drugi smo se. Je pa res, da sem že od nekdaj vajena dela, zato mi je bilo mogoče nekoliko lažje. A če bi me pred desetimi letimi kdo vprašal, kaj bom delala, ne bi vedela, da bom danes to, kar sem.

Kaj pa je po tvojem mnenju tista največja težava zaposlovanja mladih?

Včasih je bila težava v tem, da nismo imeli izkušenj. Po mojem mnenju bi bilo smiselno, da bi mladim že med študijem dali možnost, da se izkažejo pri delodajalcih. Podobno kot na primer mednarodni Lidl, ki že med študijem vključuje mlade, da se zaposlijo. Tako bi mladi pridobili izkušnje, ki so zelo veliko vredne. Trenutno pa se zdi, da so sveži diplomanti tabula rasa, ki nima pojma o pojmu. Spomnim se, kako smo imeli na fakulteti ogromno prostega časa, lahko bi delali kaj koristnega za bodočega delodajalca. Ampak takrat to ni bilo možno. Zdaj pa se to že spreminja.

Kateri so trenutno tvoji največji izzivi?

Da bom kos vsem nalogam, ki jih dobim. SAP je kot motor, da se ga ne da osvojiti v dveh dneh, ampak je za to potrebno vsaj eno leto. Kompleksne so že implementacije SAP-ja, ki trajajo tudi po več let, zato tega ni mogoče hitro usvojiti. Morda me je strah, da ne bom dovolj hitra, ampak se bom potrudila. Gre namreč za vmesno točko med delom s strankami, ki imajo svoje želje in med tem, kaj jim lahko ponudimo in za njih razvijemo. To bo največji izziv, ki me čaka. Z ljudmi rada delam, razvoja pa se moram še naučiti. Pogum mi daje ravno to, da sem iz germanitstike prišla tako daleč, česar si nikoli ne bi mislila.

Kako pa poteka tvoje učenje tega kompleksnega SAP-jevega sistema?

V podjetju so mi dodelili mentorja. Najino delo poteka tako, da mi od začetka predstavi primere podjetij, njihovo problematiko in literaturo, ki jo moram pregledati. Z njim hodim na sestanke. Če imam kakšno vprašanje, mi je vedno na voljo. Vodi me skozi cel proces od začetka do konca, razloži mi ozadje problemov. Pripravljen je pomagati in odgovoriti na vsa vprašanja. Vedno velja pravilo, da nobeno vprašanje ni butasto. To se mi zdi pri mentorju najboljše.

Kaj ti pomeni pomoč mentorja?

Zdi se mi, da je mentorstvo zelo pomembno. Danes je v svetu tako hiter tempo, da sam ne moreš vsega ugotoviti tako hitro, kot s pomočjo mentorja. Poleg tega se ne smemo obnašati kot 10 let nazaj, ko nismo upali prositi za pomoč. Zdaj pomoč imamo in zdi se mi škoda, da je ne bi izkoristili. Z mentorjem lahko prideš do rezultatov, ki jih sam ne moreš doseči, kar lahko povem iz lastnih izkušenj. Sedem let se že borim na trgu delovne sile in ni bilo enostavno. Enostavno postane šele takrat, ko ugotoviš, da nisi sam, da imaš pomoč. Postaneš bolj samozavesten in bolj prepričan v to kar delaš. Tudi če narediš napako, ne pomeni, da si nekaj zelo zafrknil, ampak pomeni samo to, da nekaj delaš. Napake delamo, ker smo pač ljudje. Iz napak se učimo. Najhujše so ravno napake, ko nekaj narobe naredimo, ampak napako stori tisti, ki nekaj dela. Kdor ne dela, jih ne more. Napake delamo vsi.

Kdaj pa je prepozno, da začnemo uresničevati svoje sanje?

Nikoli ni prepozno. Ravno danes sem razmišljala, da grem pogledat na informativne dneve, kaj še ponujajo fakultete. Z veseljem bi šla nazaj študirat. Vem, da se bom sedaj v novi službi učila, vem, da me čaka trdo delo, ampak sem pa že nekaj let nazaj rekla, da bi šla še kaj študirat. Ker imam vedno voljo, vedno pravim, nikoli ni prepozno. Če je kdo danes star 50 let in gre jutri delat izpit za avto ... Naj to naredi, če je njegova želja. Ali pa če si pri 60. letih želi na izlet, ki si ga je vedno želel - zakaj pa ne? Mislim, da nikoli ni prepozno, ne za sanje, ne za nič.

Kakšen nasvet bi si dala, če bi danes srečala nekaj let mlajšo Tadejo?

Vztrajaj. Ne obupaj in vztrajaj. Ker se bo obrestovalo, kar se tudi je. Večkrat, ko sem šla v kakšno službo, kjer mi je bilo zelo hudo, sem samo sebe prepričala: »Pojdi, ne bo ti žal.« Čeprav sem bila vmes že na robu obupa in mislila, da ne bom zdržala. Zato mislim, da je najbolj pomembno, da vztrajamo. Mislim, da se to zares splača.

Za konec te moram seveda vprašati: zakaj si se včlanila v Zavod Ypsilon?

Videla sem vse, kar ponujate. Prišla sem na slepo srečo na predstavitev članstva, kjer je bilo predstavljeno kaj delate, česa se lotite, kako se tega lotite, katere delavnice in predavanja ponujate, da obstaja mentorstvo ... Vse to me je prepričalo, da pridem in poskusim tudi sama. Ni mi žal, ker ta predavanja, ki jih organizirate, res lahko pomagajo, ne samo mladim, ki iščejo zaposlitev, ampak tudi tistim, ki službo že imajo. Tudi za vse, ki smo malo starejši, še ne pomeni, da imamo ogromno izkušenj. Zdi se mi, da je vsako dodatno znanje zlata vredno. Vse teme, ki jih ponujate, se lahko koristno uporabijo. Zdi se mi škoda, da ne bi poskusili. Veliko ljudi me je spraševalo, kaj je to Zavod Ypsilon, potem sem jim razložila in jih spodbudila, naj se včlanijo. Čeprav imate v Zavodu Ypsilon neko starostno omejitev, pa mislim, da ni nihče prestar za nova znanja.

Torek, 27 Februar 2018 11:51
Vam je vsebina všeč? Delite jo
SAP

Partnerji Zavoda Ypsilon

Delovanje Zavoda Ypsilon je delno financirano s strani Urada Republike Slovenije za mladino.

MIZŠ

Piškotke uporabljamo za izboljšanje naše spletne strani in vaše izkušnje, ko jo uporabljate. Več o piškotkih....

  Strinjam se z uporabo piškotkov.