8.12.2010

V ponedeljk 6.10.2010 se je Žiga Vavpotič, strokovni direktor Zavoda Ypsilon udeležil javne razprave Pomen parlamentarizma in vključenost mladih v upravljanje javnih zadev. Na srečanju je predlagal 5 amandmajev, prvega umaknil, ostali pa so bili sprejeti. Prav zaradi vsebinskega doprinosa so številni podprli prizadevanja, da se vnese v deklaracijo nekatere elemente, ki so času primerni.

OSNOVNA VERZIJA DEKLARACIJA (brez amandmajev)

Deklaracija ob javni razpravi Pomen parlamentarizma in vključenosti mladih v upravljanje javnih zadev z dne 6. decembra 2010

Udeleženci javne razprave ob upoštevanju:

– vloge, ki jo ima Državni zbor v sistemu oblasti v Republiki Sloveniji,

– Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju iz leta 2010,

– Strategije Urada Republike Slovenije za mladino na področju mladinske politike do leta 2010 iz leta 2005,

– Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1990 in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1994,

– Bele knjige Evropske komisije Nova spodbuda za evropsko mladino iz leta 2001,

– Evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje iz leta 2003,

– sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi iz leta 2007,

– sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade iz leta 2009,

– Priporočila Sveta Evrope o elektronski demokraciji iz leta 2009 ter

- sporočila Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo iz leta 1990,


1. ker smo dosegli osamosvojitev in neodvisnost Republike Slovenije;

2. ker morata biti blaginja in vključenost vseh državljank in državljanov Republike Slovenije glavni cilj;

3. ker je treba vedno upoštevati tudi mnenje tistih, ki šele jutri vstopajo v življenje;

4. ker kljub vsemu obstajajo vprašanja glede prihodnosti demokracije v Sloveniji;

5. ker poleg političnega prostora obstaja tudi prostor civilne družbe;

6. ker družbena izključenost pomeni visoke družbene in gospodarske stroške in jo je treba preprečevati;

7. ker se je tudi med mladimi razvilo nezaupanje v institucije države;

8. ker socialna vključenost invalidne mladine, priseljene mladine in mladih, ki izhajajo iz zapostavljenih manjšin, ne dosega zadovoljive ravni in zahteva izboljšanje možnosti za polno udeležbo v družbi;

9. ker obstaja visoka stopnja nedejavnosti mladih (razen udeležbe v izobraževanju, usposabljanju in prostovoljnem delu) in se mladi čutijo odrinjene na rob političnega prostora ter odločanja in so v primerjavi s preteklostjo manj zavezani tradicionalnim oblikam političnega delovanja;

10. ker je v starosti od 15. do 24. leta dvakrat bolj verjetno, da bodo ti mladi ostali brez zaposlitve kot za odrasle v najboljših letih,


a) sprejemamo izziv za uresničevanje te deklaracije "sporazumno in usklajeno"  in ob tem zastavljamo svoj "politični vpliv in ugled" ,

b) izražamo pripravljenost, da prevzamemo svoj del odgovornosti in sooblikujemo aktivnosti "za usklajevanje različnih pogledov in oblikovanje sporazumnih rešitev"  kot del medgeneracijske solidarnosti,

c) menimo, da so vprašanja prihodnosti odvisna od razvojnih ukrepov, ki naj bodo predmet širokega soglasja, ki ga je treba učinkovito izvajati,

č) pozivamo Državni zbor, Vlado in vse politične stranke, da naj si resnično prizadevajo za to soglasje,

d) pozivamo mlade v Sloveniji, da naj s polno ustvarjalno močjo, znanjem in življenjsko energijo živijo na način, ki ustreza zlatemu pravilu življenja: Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da drugi stori tebi,

e) opozarjamo na zaton solidarnosti in na grožnjo, ki izhaja iz napačnega in pogosto senzacionalističnega razumevanja domačih in mednarodnih razmer,

f) naročamo, da organizator tega srečanja posreduje to deklaracijo vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, Vladi Republike Slovenije, Predsedniku Republike Slovenije ter slovenski javnosti.

***

Deklaracija ob javni razpravi Pomen parlamentarizma in vključenosti mladih v upravljanje javnih zadev z dne 6. decembra 2010


I. ZAČETI OD ZAČETKA

Udeleženci javne razprave s to deklaracijo določamo splošna stališča o pomenu parlamentarizma in vključenosti mladih.

Konec 80. let je val demokratizacije zajel tudi Slovenijo, ki je v tem obdobju doživela korenite družbene in politične spremembe. Večnacionalna jugoslovanska država se je zaradi nakopičenih gospodarskih problemov in zaostrenih medrepubliških odnosov znašla v hudi politični, gospodarski in socialni krizi. Povezave med republikami so slabele in postajale ohlapnejše. V ospredje so namesto povezovalnih elementov vse bolj stopali razdruževalni dejavniki, ki so krhali mednacionalno in politično ravnovesje. Z ustavnimi spremembami leta 1989 smo uveljavili trajno, celovito in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodločbe ter vzpostavili pravno podlago za prehod v večstrankarsko demokracijo.  Tako okrepljeni samozavesti slovenskega naroda so sledile vse odločnejše zahteve po drugačni državni ureditvi, ki bi Sloveniji omogočila večjo neodvisnost in samostojnost pri odločanju o lastni usodi in prihodnosti.

Podpis sporazuma med vsemi strankami, zastopanimi v Skupščini, 6. decembra 1990, dokazuje, da je bilo v duhu skupnega cilja nacionalnega pomena mogoče premostiti globok prepad med strankami. Osamosvojitev in neodvisnost Slovenije je namreč predstavljala temeljno politično usmeritev in cilj vseh političnih strank in skupin, zastopanih v takratni Skupščini. Zato so se zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi delovale sporazumno in usklajeno, da bodo zastavile ves svoj politični vpliv in ugled, da bi dosegle pozitivno opredelitev državljanov. Predvsem pa so dosegle dogovor, da bodo pozitivno odločitev na plebiscitu štele za skupni uspeh vseh strank in političnih skupin.

V letih od osamosvojitve je Slovenija kot država veliko dosegla in uresničila vse zadane cilje nacionalnega pomena. Postala je članica Evropske unije in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij, zaupano ji je bilo predsedovanje Svetu Evropske unije in Odboru ministrov Sveta Evrope.

Javnost, mnenjski voditelji in politiki menijo, da smo na razpotju. Postavlja se vprašanje, kako naprej. Kateri so naši (veliki) cilji za prihodnost, ki naj nas povezujejo, tako kot so nas pred 20 leti povezovali želja in hrepenenje po lastni državi, želja po samostojnem odločanju o svoji usodi in svoji prihodnosti?

Kot pripadniki spletne generacije skušamo omenjene dileme obravnavati v kontekstu učinkovitejšega udejanjanja načel e-demokracije in aktivnega državljanstva, pri čemer izhajamo iz naslednjih ključnih prvin (elektronske) demokracije:
– iz sodelovanja državljanov in državljank pri sprejemanju zakonodaje,
– iz zagotavljanja možnosti neposredne komunikacije s poslanci in poslankami,
– iz zagotavljanja možnosti vlaganja pobud ter
– iz transparentnosti procedure in vsebine na vsaki stopnji razprave in odločanja.

Spodbujanje aktivnega državljanstva in krepitev sodelovanja mladih v življenju lokalnih, nacionalnih in evropski skupnosti predstavljata glavne izzive ne le sedanjosti, temveč tudi prihodnosti.


II. ŽELJA PO UDELEŽBI MLADIH V JAVNEM ŽIVLJENJU

Udeleženci javne razprave s to deklaracijo potrjujemo zavezanost mladih k načelom soodgovornosti za blaginjo in razvoj Slovenije.

Prihodnost je v veliki meri odvisna od sodelovanja generacije mladih. V skladu z našimi razmerami, prizadevanji in sposobnostmi želimo mladi sodelovati pri posameznih projektih kot dejavni partnerji. Naklonjeni smo širjenju demokracije, zato želimo imeti v njej tudi vlogo, ki nam pripada. Ker se je nezaupanje v institucionalne strukture poglobilo, smo mladi danes bistveno manj zavezani tradicionalnim oblikam dejavnosti v političnem in družbenem življenju. Vendar pa to ne pomeni, da se ne zanimamo za javno življenje in da nanj ne želimo vplivati. Zavedamo se, da aktivno državljanstvo spodbuja razvoj in preprečuje konfliktnost in je kot takšno nujen sestavni del razvoja držav. Naša volja po sodelovanju in vplivanju na družbene odločitve je jasna, vendar pa želimo to narediti na svoj izvirni način ter zunaj tradicionalnih struktur in mehanizmov participacije.

Mladi smo odgovorni državljani. Želimo si v večji meri sodelovati v življenju skupnosti. Želimo, da bi bila naša stališča do različnih vprašanj slišana in upoštevana. Naši volji po sodelovanju in soodločanju je treba dati prostor za izražanje na različnih ravneh – od lokalne do mednarodne. Naše sodelovanje ne sme biti omejeno le na posvetovanje, pač pa želimo biti vključeni v proces odločanja. Zavedamo se, da so področja, ki nas še posebej zanimajo in se nas tičejo, obsežna in raznolika (zaposlitev, delovne razmere, stanovanje, študij, zdravje ...) ter da so za razvijanje dejavnega državljanstva kakovostne informacije nujne.

Državni organi so tisti, ki morajo v prvi vrsti premostiti prepad med našo željo po izražanju našega mnenja ter metodami in strukturami, ki jih ponuja družba. Če tega ne bodo storili, lahko pospešijo državljanski primanjkljaj. Ustvariti je treba prave pogoje, da bi nam mladim omogočili, da se bomo videli in obnašali kot odgovorni, dejavni in strpni državljani pluralne družbe. Za naše kakovostno sodelovanje je treba izpolniti naslednje osnovne pogoje:
– okolje mora dopuščati sodelovanje mladih,
– mladi moramo biti dobro obveščeni o možnostih izbire,
– omogočena nam mora biti izbira,
– imeti moramo možnost predlaganja rešitev ter
– se zavedati posledic, ki jih prinašajo odločitve.

Avtonomija je naša ključna zahteva. Žal pa je odvisna od gmotnih virov, ki so nam na voljo. Vprašanje dohodka je torej ključnega pomena. Za nas so ključnega pomena politika zaposlovanja, socialno varstvo, združevanje trgov delovne sile ter stanovanjska in prometna politika. Ker želimo postati dejavni v družbi in ker čutimo, da politike, povezane z različnimi vidiki življenjskega standarda mladih, neposredno posegajo mednje, nasprotujemo omejevanju mladinskih politik na ozko določena področja.

Velika večina mladih zatrjuje, da imajo določene vrednote, ki so enake tistim, ki jih povezujemo z evropskim združevanjem. Ne glede na to gledajo na institucije kot na subjekte, ki so pretežno nedostopni in zazrti sami vase.

Zavedamo se negotovosti in težav, s katerimi se bomo srečali v zasebnem in poklicnem življenju. Ta zavest o krhkosti lastnega položaja vodi do brezvoljnosti in politične apatije.

Naše najodločnejše sporočilo je, da želimo dejavno sodelovati v družbi, v kateri živimo. Če smo izključeni, demokracija ne more pravilno delovati. Predvsem pa je pravica do sodelovanja temeljna pravica, ki mora veljati za vse – brez razlikovanja. Zato opozarjamo, da so očitki, da nismo zainteresirani ali da nismo predani, neutemeljeni in nepravični. Prepričani smo, da nam je na voljo premalo sredstev, informacij in ustreznega usposabljanja, ki bi nam omogočili dejavnejšo vlogo. Odstotek ljudi, mlajših od 25 let, ki sodelujejo na lokalnih, državnih ali evropskih volitvah, je na splošno dokaj nizek. Vendar pa veliko kazalnikov odraža naše zanimanje za javno življenje.

Mladi želimo imeti pravico izraziti svoje mnenje o vseh vidikih vsakodnevnega življenja, kot so družina, šola, delo, skupinske dejavnosti, lokalno območje itd. Seveda smo pri takem delovanju vključeni tudi v širša gospodarska, socialna in politična vprašanja. Pravica po sodelovanju ne bi smela biti omejena, sodelovanje pa bi nam moralo biti omogočeno brez omejitev. Zato se zavzemamo za to, da bi bilo večje sodelovanje in ukrepanje vsem omogočeno – brez razlikovanja.

Mladi menimo, da obstoječi načini sodelovanja niso zadovoljivi. Nove komunikacijske tehnologije ponujajo nove možnosti. Medmrežja pospešujejo dostop do informacij in so videti bolj prikrojena zahtevi po sodelovanju, ki se postopoma premika od kolektivnega sodelovanja k bolj individualnim oblikam. Mladi nasprotujemo zgolj simboličnim oblikam sodelovanja. Navidezno sodelovanje – recimo v obliki posvetovanj, kjer so predstavljena mnenja in priporočila lahko upoštevana – bi lahko spodkopalo zaupanje mladih v institucije in sposobnost ali celo voljo institucij, da jim dodelijo polno vlogo.


III. INSTITUCIONALNI OKVIR VKLJUČEVANJA STALIŠČ MLADIH

Udeleženci javne razprave od te deklaracije pričakujemo, da se bo vzpostavil in zaživel institucionalni in pravni okvir za vključevanje stališč mladih.

Ena od zahtev za resnično sodelovanje mladih je ustrezen pravni okvir. Potrebna sta pomoč strukturam, vključenim v sodelovanje, in sklicevanje na načelo izobraževanja za demokracijo. Mnenja in prispevki mladih naj se vključijo v odločitve, mladi pa moramo biti o tem obveščeni.

Mladi potrebujemo posebne informacije, ki ustrezajo našim potrebam. Medmrežje je eno od komunikacijskih orodij, ki ga je treba razvijati na način, da bo zlahka dostopno – tudi finančno. Informacije naj bodo usmerjene, manj centralizirane in sestavni del pravilne strategije. Prvi pogoj za sodelovanje mladih je tudi oblikovanje pravne podlage, izobraževanje državljanov in poskus vzpostavitve dialoga, ki temelji na izkušnjah mladih.

Udeležba mladine v demokratičnih institucijah in v stalnem dialogu z oblikovalci politike je ključnega pomena za pravilno delovanje demokracije in trajnost politik, ki vplivajo na življenje mladih. Državni zbor je s sprejemom Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju vzpostavil pravni okvir za ustvarjanje stimulativnega okolja za participacijo mladih na državni in lokalni ravni. Mladi zato pričakujemo, da bomo lahko v postopku nastajanja temeljnih programskih dokumentov, kot so nacionalni in lokalni programi za mlade, izkoristili ponujene priložnosti za polni razvoj državljanskega potenciala.

Spletni generaciji predstavniška demokracija ne zadostuje več, saj se za razliko od generacije pred nami, ki je politiko spremljala le prek televizije, ne moremo zadovoljiti le s pasivno vlogo. Želimo si prilagodljivega, inovativnega načina vladanja, ki nam bo dalo možnost izbire in sodelovanja. Pripadniki spletne generacije bomo skrbno preučili izvoljene predstavnike in le tisti, ki premorejo resnično integriteto, bodo pridobili naše zaupanje.

Predstavniki spletne generacije kot državljani spreminjamo dojemanje osnovnih načel državljanstva in demokracije ter s tem spodbujamo transformacijo političnega delovanja. Ravno naš interaktivni in kooperativni pristop bo lahko predstavljal pot k večji učinkovitosti političnega delovanja, saj bo omogočal državljanom prispevanje idej pri odločanju in iskanju rešitev družbenih problemov.

E-demokracija zahteva celovite informacije, omogoča dialog, komunikacijo in posvetovanje ter nenehno ustvarjanje in vzdrževanje odprtega javnega prostora, ki državljanom omogoča sodelovanje, soodločanje in sooblikovanje javnih politik. E-demokracija ne izključuje medijev, ampak jim priznava njihovo aktivno vlogo v javnem življenju. Vloga medijev ni samo izvajanje kritičnega nadzora nad delovanjem centrov moči, temveč tudi zagotavljanje foruma javne razprave in zagovarjanje interesov državljanov v javni sferi.

Svet Evrope je v Priporočilu iz leta 2009 o elektronski demokraciji in spremljajočem razlagalnem memorandumu razen poskusa podrobnega definiranja pojma e-demokracije in zahteve po zavezi držav članic, da bodo aktivno delale na njegovi promociji in implementaciji, v (svojem) političnem prostoru dodal še smernice za uspešno vključevanje vseh deležnikov v politične procese s pomočjo informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT).

E-demokracija je predvsem demokracija, pri kateri se IKT uporablja kot (tehnološka) podpora za izboljšanje delovanja demokratičnih institucij in demokratičnih procesov. Njen temeljni cilj je elektronska podpora demokraciji. Čeprav je e-demokracija odvisna od ustrezno prilagojene uporabe IKT, tehnologija in njene izboljšave same po sebi ne vodijo do izboljšanja demokracije. Tehnologija ponuja možnosti, vendar ni sama po sebi rešitev.

Med političnimi funkcijami storitev interneta izstopajo predvsem naslednje:
– dostop do novic in političnih informacij – številne do zdaj niso bile dostopne na tako preprost način,
– povezovanje med javnimi uslužbenci in državljani prek različnih spletnih strani,
– vzpostavljanje forumov za politično razpravljanje ter
– zbiranje stališč in ocenjevanje javnega razpoloženja, pri čemer je mogoče takojšnje delovanje in odziv na dogodke oziroma odločitve.

IV. MLADI IN POLITIKA

Udeleženci javne razprave od te deklaracije pričakujemo, da se bo vzpostavilo stališče, da politika ni samo stvar politikov, temveč je stvar vsakogar od nas.

Trenutno smo priča trendu apatije ljudi, še posebej mladih, do politike, ki je večinoma pospremljena s cinično mislijo, da politikom ne gre zaupati ter da je politika nekaj, kar se mladih sploh ne tiče. Vse to se kaže v nizki volilni udeležbi in nezainteresiranosti mladih za kakršnokoli politično participacijo. In prav zato je pomembno odpirati razprave o tej temi in se dotakniti vprašanj in problemov politične participacije mladih, učinkov te participacije in vloge javnih razprav in politične zavednosti v demokratičnem procesu.

V ozadju problematike volitev je veliko širša zagata politične participacije, ki se še zdaleč ne zaključi pri oddaji glasu na volitvah. Zatorej je na mestu vprašanje, ali je človek etično zavezan k temu, da izpolnjuje vlogo demokratičnega subjekta, in ali to nujno implicira zgolj udeležbo na volitvah ali zahteva tudi kritičen pogled na svet in zavzemanje argumentiranega stališča. Je udeležba na volitvah sploh smiselna in ali je oblast res posledica volitev ali pa so rezultati volitev posledica oblasti? Pomemben premislek je tudi, ali se politika res še vedno odvija na ravni volitev – ali je politika še vedno zgolj stvar politikov – in koliko ter kako na to vplivajo multinacionalke, kapital, nevladni akterji in podobno. Ali se morda prava politika danes odvija zunaj politike? Kaj v demokratičnem procesu sploh pomeni politična participacija, kako se udejanja v praksi ter kako politično aktivni so mladi in zakaj?

Odgovori na ta in podobna vprašanja lahko vplivajo na dojemanje demokratične ureditve danes. Smo mar bližje demokratičnemu idealu kot kdaj v preteklosti ali se od njega oddaljujemo?

Mladi do politike in politikov gojimo ciničen in nezaupljiv odnos, kar se odraža predvsem z nizko volilno udeležbo in nezainteresiranostjo za klasično politično participacijo. Institucionalni vidik moderne politike mladih ne zanima, prihaja pa do razvoja politike, ki se izraža v drugih aktivnostih in interesih – pomoč soljudem, ohranjanje narave, sooblikovanje kulture ipd. V praksi se ta kaže v povečanju članstva v nevladnih in humanitarnih organizacijah, nastajanju novih interesnih združenj in v organizaciji akcij ter projektov, medtem ko članstvo v konvencionalnih političnih strankah in nevladnih organizacijah ter interes zanju upadata.

Kljub relativno mladi državi, zaradi česar bi bilo logično pričakovati nekoliko višji interes do politike, smo se glede zaupanja v politične državne institucije v nedavni študiji uvrstili na dno lestvice osemindvajsetih držav. Razlogov za upad politične participacije je veliko, a prav apatija mladih kaže na najpomembnejše – izgubo občutka soodločanja in možnosti izražanja svojega glasu prek kanalov tradicionalne politike. Odgovornost, da poiščemo nove, sodobne in privlačne pristope vzpodbujanja politične participacije in aktivnega državljanstva, je odgovornost obojih – tako mladih kot tudi tistih, ki so že dejavni v politiki.

V Sloveniji mladinske politike obstajajo, vendar pa gre za nepovezane ukrepe, ki jih lahko prepoznamo kot mladinske politike. Mladinskih politik mladi pogosto ne sooblikujemo. Redka okolja so takšna, kjer vse politike, ki omogočajo večjo avtonomijo mladih, sooblikujejo mladi in lokalni odločevalci.


V. SKLEP

Udeleženci javne razprave pozivamo:

1.    k večjemu vključevanju mladih v oblikovanje politik, kar bi pripomoglo k bolj učinkovitemu reševanju izzivov, s katerimi se spopadamo mladi,
2.    k razvoju spretnosti sporazumevanja, sprejemanja tveganja in sprejemanja odločitev,
3.    k zavezanosti mladih, da bomo dejavno sodelovali pri ustvarjanju blaginje v Republiki Sloveniji in
4.    k udejanjenju pravnih možnosti, ki jih za politično in družbeno udejstvovanje mladih v državi in lokalni skupnosti predvidevajo obstoječi normativni akti.

Pripravila: mag. Borut Peršolja (Služba za odnose z javnostmi Državnega zbora) in mag. Ana Matilda Jesenko (Kabinet predsednika Državnega zbora).
Jezikovno uredili: Tatjana Mirt-Kavšek in mag. Vesna Moličnik (Raziskovalno-dokumentacijski sektor Državnega zbora).

PREDLOGI AMANDMAJEV S STRANI ŽIGA VAVPOTIČA

19. Amandma k petemu odstavku tretjega poglavja: (amandma je bil odmaknjen, ker se je spletna generacija zamenjala v celi deklaraciji z besedo mladi)

Spletni generaciji predstavniška demokracija ne zadostuje več,
Zamenja se z: Generaciji y

Predlagatelj: Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon

23. Amandma k prvemu odstavku četrtega poglavja:

Udeleženci javne razprave od te deklaracije pričakujemo, da se bo vzpostavilo stališče, da politika ni samo stvar politikov, temveč je stvar vsakogar od nas.
Na koncu se doda: Ob tem je treba poudariti, da ljudje niso odgovorni politikom, temveč so politiki odgovorni ljudem.

Predlagatelj: Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon

24. Amandma k tretjemu odstavku četrtega poglavja:

Je udeležba na volitvah sploh smiselna in ali je oblast res posledica volitev ali pa so rezultati volitev posledica oblasti?
Doda se: Je udeležba na volitvah sploh smiselna, bi bilo morda bolje, če bi bila obvezna in ali je oblast res posledica volitev ali pa so rezultati volitev posledica oblasti?

Predlagatelj: Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon

26. Amandma k petemu odstavku četrtega poglavja:

V praksi se ta kaže v povečanju članstva v nevladnih in humanitarnih organizacijah, nastajanju novih interesnih združenj in v organizaciji akcij ter projektov, medtem ko članstvo v konvencionalnih političnih strankah in nevladnih organizacijah ter interes zanju upadata.

Na koncu se doda: Morda je čas, da politiki naredijo samorefleksijo. Morda lahko začnejo z vprašanjem, zakaj niso vzorniki mladim? Imajo politiki sploh vrednote, je provokativno vprašanje mladih.

Predlagatelj: Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon

27. Amandma k petemu odstavku četrtega poglavja:

Odgovornost, da poiščemo nove, sodobne in privlačne pristope vzpodbujanja politične participacije in aktivnega državljanstva, je odgovornost obojih – tako mladih kot tudi tistih, ki so že dejavni v politiki.

Doda se beseda inovativne: Odgovornost, da poiščemo nove, sodobne, inovativne in privlačne pristope vzpodbujanja politične participacije in aktivnega državljanstva, je odgovornost obojih – tako mladih kot tudi tistih, ki so že dejavni v politiki.

Predlagatelj: Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon

Vsi amandmaji: http://www.dz-rs.si/fileadmin/dz.gov.si/pageuploads/DZ/dogodki/2010_parlament_mladih/Pregled_vlo__enih_amandmajev_k_predlogu_besedila1.doc


GOVOR STROKOVNEGA DIREKTORJA

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik državnega zbora, člani delovnega predsedstva, gospe poslanke in gospodje poslanci, ostali prisotni gostje!

Danes bi moral biti dan veselja in ponosa, to se pričakuje ob obeleževanjih kot je 20. obletnica  sporazuma o nastopu na plebiscitu. Tu smo konec koncev mladi, tisti, na katerih sloni vsa prihodnost.
Vendar sem tu, v Državnem zboru z mešanim okusom. Po svoje ugotavljam, da smo ogromno dosegli, da je Slovenija lepa in dobra država, da smo izpolnili številne zastavljene cilje, tudi ali predvsem politične. Vendar imam občutek, da v tej stavbi sodelovanje, povezovanje in želja po napredku nikoli niso bile iskrene vrednote, če opazujemo dejanja. To kaže dejstvo, kolikokrat so se politične stranke uspele uskladiti in složno nastopiti v duhu skupnega napredka Slovenije.
Nahajamo se sredi največje (r)evolucije človeštva. Razvoj novih tehnologij, na čelu z informacijsko tehnologijo, je pripeljal do povsem novih zakonitosti delovanja družbe. Današnji svet je povsem drugačen, kot je bil pred 20 leti, že čez 5 let pa bomo živeli povsem drugače, kot živimo danes. S povsem novimi zakonitostmi in novimi izzivi. S svetlobno hitrostjo se od današnje informacijske družbe razvijamo v ustvarjalno družbo.
Nekaj bo potrebno spremeniti, drage dame in gospodje. Preprosto ne morem verjeti v demokracijo, kakršno nam prikazujete z vsakodnevnim delovanjem. Skupaj poglejmo, kje je ta naš demokratični svet danes? Pa saj ne more biti drugačen, če je bitka ključen element politike, preglasovanje cilj, politično kupčkanje pa sredstvo, s katerim nam politika hoče pokazati, da spoštuje norme demokratičnosti.
Prva velika zakonitost ustvarjalne družbe je, da ima ključ za uspeh, bogastvo, moč in srečo v rokah prav vsak posameznik. V ustvarjalni družbi prehajajo namreč sredstva moči in vzvodov od zemlje, fizičnega dela in kapitala na raven intelekta, možganov - na raven inovativnosti in ustvarjalnosti na vseh področjih človekovega življenja in dela.
Vlaganje amandmajev, volilne komisije, glasovanje in preglasovanje ne vključuje prav nič inovativnosti in drugačnosti. Strinjam se, večja svoboda pomeni večjo odgovornost. In to ne le za lastno življenje, temveč tudi za celotno družbo. Kakovost posameznikovega življenja je postala močno pogojena s kakovostjo življenja prav vseh nas. Pri tem čakajo človeštvo v bližnji prihodnosti tako veliki izzivi kot še nikoli do sedaj. Globalno segrevanje, staranje prebivalstva, vse večji prepad med bogatimi in revnimi, dolgoročno nevzdržni zdravstveni in pokojninski sistemi, recesija, viri energije, število ljudi, ki živijo v bedi in revščini, je le nekaj sodobnih izzivov, na katere nima nihče enostavnega odgovora, reševati pa bi jih morali že včeraj. Družba kot celota. To so izzivi, s katerimi se bo slej kot prej primorana soočiti generacija Y, sicer je vprašanje, ali  bomo še imeli prostor za življenje, za naše potomce.
Ni prav, da se mladi borimo z granitnimi kockami, zato gre pohvala organizatorjem današnjega srečanja, da omogočamo debato in izmenjavo mnenj. Lepa gesta, ki bi ji morali mladi pozdraviti tudi z večjo željo po sodelovanju, z večjo participacijo.
Vendar nekaj mora biti jasno. Časi se spreminjajo, mladi imamo dovolj zaprtih klik, čas  je, da mladi politike prijazno opozorimo, da je samorefleksija pomemben sestavni del vseh procesov.
Zakaj se politiki ne pojavljajo med vzorniki mladih? Si upa kdo narediti raziskavo in vprašati, koliko od 90 poslancev zna našteti mladina, pa ne samo oni, generalno celotna populacija? Verjetno bi hitro ugotovili, da je učinkovitost politike slaba in to kliče k globokemu premisleku o spremembah.
Seveda bomo morali svojo samorefleksijo narediti tudi mladi. Tu so nam tisti starejši, ki jim v Zavodu Ypsilon raje rečemo modri, lahko zgled. Njihova organiziranost, sodelovanje in povezovanje. Mladi in modri v sodelovanju skupaj, je gotovo dobra prihodnost za napredek vseh nas.
A očitno je, da nekaj razmišljanj v smer samokritičnosti lahko zaznamo tudi v politikih. Ali je modro političnim strankam prepustiti vso in izključno politično moč? se je spraševal predsednik državnega sveta. Morda pa je ravno državni svet lahko politična tvorba, ki bo v prihodnosti imela vedno večji vpliv, saj lahko po mojem mnenju predstavlja miselno središče politike, nevladnih organizacij, mladih, modrih, drugačnih.
Ugotoviti bomo morali, da politika ni namenjena sama sebi, da politiki niso bogovi. Morda se sliši nenavadno, vendar si kot mlad človek iskreno želim, da bi bili oziroma da bodo politiki heroji države in nosilci vrednostnega sistema, ki bo opravičeval njihovo funkcijo in naše zaupanje v njih. Upam, da jih bo k temu spodbudila tudi današnja deklaracija.
Opozicija in koalicija, delitve na leve in desne, pa bele, črne in zelene. Pred časom smo gostili v Sloveniji velikega  uma inovativnih pristopov dr. Edward de Bona. Rabimo poziv k drugačnosti. Tudi in morda predvsem v politiki.
Spoštovani politiki, ne obremenjujte nas s svojimi formami, ne skušajte razdreti mladih in jih pokupčkati kot se radi kupčkate vi. Mladi si želimo naprej, tako osebno, kot želimo naprej in navzgor tej naši Sloveniji.
Mladi, vsem nam pa poziv k sodelovanju in povezovanju, za skupno prihodnost. Preveč dela nas čaka, da bi se lahko prepirali na osnovi ideologij. Najti moramo pravo pot za vse nas in zavihati rokave, ni potrebno narediti revolucije, potrebno je več proaktivnost v sodelovalnem duhu.
In čisto za konec, samo en nasvet, za pravi duh parlamentarizma. Delajmo dobro in seveda delajte dobro tudi vi spoštovani politiki, delajte v korist ljudstva.
Mladi smo pripravljeni pomagati in vam ponujamo roko sodelovanja.

Več info: http://www.dz-rs.si/index.php?id=577#3238